1. Bila pa je sobota, ko je šel skozi žitna polja. Njegovi učenci so smukali klasje, ga meli z rokami in jedli.
2. Nekaj farizejev je reklo: »Zakaj delate, kar ni dovoljeno v soboto?«
3. Jezus jim je odgovoril: »Mar niti tega niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim?
4. Kako je stopil v božjo hišo in vzel daritvene hlebe, jih jedel ter jih dal tudi spremljevalcem, čeprav jih ne sme jesti nihče razen duhovnikov?«
5. In rekel jim je: »Sin človekov je gospodar sobote.«
6. Drugo soboto je šel v shodnico in učil. Tam je bil človek, ki je imel desno roko suho.
7. Pismouki in farizeji so ga opazovali, ali bo ozdravljal na soboto, da bi našli kaj, zaradi česar bi ga lahko tožili.
8. On pa je vedel za njihove misli in je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Vstal je in stopil.
9. Nato jim je Jezus rekel: »Vprašam vas, ali se sme v soboto delati dobro ali húdo, življenje rešiti ali pogubiti?«
10. Ozrl se je po vseh naokrog in rekel možu: »Stegni roko!« Stegnil jo je in roka je ozdravela.
11. Nje pa je pograbila jeza in posvetovali so se, kaj bi mogli storiti Jezusu.
12. Tiste dni je šel na goro molit in vso noč je prečul v molitvi k Bogu.
13. Ko se je zdanilo, je poklical k sebi svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole:
14. Simona, ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja,
15. Mateja, Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Simona s priimkom Gorečnik,
16. Juda, Jakobovega sina, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.
17. Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila večja skupina njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sídonskega primorja.
18. Prišli so, da bi ga poslušali in bi jih ozdravil njihovih bolezni. Tudi tisti, ki so jih nadlegovali nečisti duhovi, so dobivali zdravje.
19. Vsak iz množice se ga je poskušal dotakniti, kajti iz njega je izhajala moč in je vse ozdravljala.
20. Jezus se je ozrl po svojih učencih in rekel:»Blagor vam, ubogi,kajti božje kraljestvo je vaše!
21. Blagor vam, ki ste zdaj lačni,kajti nasičeni boste!Blagor vam, ki zdaj jokate,kajti smejali se boste!
22. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, vas metali iz svoje skupnosti, sramotili in vaše ime zavrgli kot hudodelsko zaradi Sina človekovega!
23. Razveselite se tisti dan in zavriskajte, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.
24. A gorje vam, bogataši,kajti vso tolažbo že imate!
25. Gorje vam, ki ste zdaj siti,kajti stradali boste!Gorje vam, ki se zdaj smejete,kajti žalovali in jokali boste!
26. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so delali njihovi očetje z lažnimi preroki!«
27. »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, dobro delajte tistim, ki vas sovražijo.
28. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
29. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani.
30. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame kaj tvojega, ne zahtevaj nazaj.
31. Kakor želite, da bi ljudje ravnali z vami, tako ravnajte vi z njimi.
32. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.
33. Če namreč dobro delate tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto.
34. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako vrednost.
35. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Dobro delajte in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. Takrat bo vaše plačilo veliko in boste sinovi Najvišjega, ker je on dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.
36. Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen!«
37. »Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.
38. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«
39. Povedal pa jim je tudi primero: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo?
40. Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki se bo izučil, bo kakor njegov učitelj.
41. Kaj vendar gledaš ivér v očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne opaziš?
42. Kako moreš reči bratu: ‘Pústi, brat, da odstranim ivér, ki je v tvojem očesu,’ če sam ne vidiš bruna v lastnem očesu? Hinavec. Odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš dobro videl vzeti ivér iz očesa svojega brata.«
43. »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad.
44. Vsako drevo namreč spoznamo po sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja.
45. Dober človek prinaša iz dobre zakladnice svojega srca dobro, hudoben pa iz pokvarjene húdo. Kajti česar je polno srce, to usta govore.«
46. »Kaj me kličete: ‘Gospod, Gospod’ in ne delate tega, kar vam pravim?
47. Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih spolnjuje;
48. podoben je človeku, ki zida hišo. Globoko koplje in postavi temelj na skalo. Nastane povodenj, naliv butne v tisto hišo in je ne more omajati, ker je trdno sezidana.
49. Kdor pa jih sliši in ne spolni, je podoben človeku, ki zida hišo na zemljo brez temelja. Naliv butne vanjo in se takoj podre in podrtija tiste hiše je velika.«