1. Rekel je svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo, toda gorje tistemu, po katerem pride!
2. Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega teh malih.
3. Varujte se! Če tvoj brat greši, ga posvári, in če se spreobrne, mu odpústi.
4. Če greši sedemkrat na dan zoper tebe in se sedemkrat na dan obrne k tebi ter reče: ‘Žal mi je,’ mu odpústi.«
5. Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!«
6. Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno in bi rekli tej murvi: ‘Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,’ bi vam bila pokorna.
7. Kdo izmed vas bo svojemu hlapcu, ki orje ali pase, rekel, ko pride s polja: ‘Pridi brž in sédi za mizo!’?
8. Mar mu ne bo rekel: ‘Pripravi mi kaj za večerjo. Prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem, nato boš ti jedel in pil.’
9. Se mar zahvaljuje hlapcu, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano?
10. Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ‘Nekoristni hlapci smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.’«
11. Ko je potoval v Jeruzalem, je šel po poti med Samaríjo in Galilejo.
12. Ob prihodu v neko vas mu je prišlo nasproti deset gobavcev. Od daleč so se ustavili
13. in na ves glas zavpili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!«
14. Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« Med potjo so bili ozdravljeni.
15. Ko pa je eden izmed njih videl, da je ozdravel, se je vrnil in na ves glas slavil Boga.
16. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan.
17. Jezus pa je rekel: »Mar ni bilo deset ozdravljenih? Kje pa je onih devet?
18. Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?«
19. Nato mu je rekel: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«
20. Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost.
21. Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je,’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo je med vami.«
22. Učencem pa je rekel: »Prišel bo čas, ko boste želeli videti enega izmed dni Sinu človekovega, pa ga ne boste videli.
23. Govorili vam bodo: ‘Glejte, tam je,’ ali ‘Glejte, tukaj je.’ Ne hodíte tja in ne nasedajte jim!
24. Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo tudi Sin človekov prišel na svoj dan.
25. Prej pa bo moral veliko trpeti in biti zavržen od tega rodu.
26. Kakor je bilo v Nóetovem času, takó bo tudi v dneh Sina človekovega:
27. jedli so, pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Nóe v ladjo; tedaj je prišel potop in je vse pokončal.
28. Podobno bo, kakor je bilo v Lotovem času: jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili in zidali,
29. toda na dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta padala z neba ogenj in žveplo in vse pokončala.
30. Takó bo tudi tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.
31. Kdor bo tisti dan na strehi, svoje stvari pa bo imel v hiši, naj ne hodi ponje, in kdor bo na polju, naj se ne vrača domov.
32. Spomnite se Lotove žene!
33. Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil.
34. Povem vam: tisto noč bosta dva na eni postelji; Bog bo enega sprejel, drugega pustil.
35. Dve bosta skupaj mleli: ena bo sprejeta, druga puščena.
36. [Dva bosta na polju: eden bo sprejet, drugi puščen.]«
37. Tedaj so povzeli besedo in ga vprašali: »Kje bo to, Gospod?« Odgovoril jim je: »Kjer je truplo, tam se bodo zbirali jastrebi.«