1. Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, ga je eden izmed njegovih učencev prosil: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«
2. Dejal jim je: »Kadar molite, recite:Oče! Posvečuje naj se tvoje ime.Pridi tvoje kraljestvo.
3. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne
4. in odpústi nam naše grehe,saj tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan,in ne daj, da pademo v skušnjavo!«
5. Nato jim je rekel: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, in bo prišel opolnoči k njemu ter ga prosil: ‘Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha,
6. kajti k meni je prišel prijatelj s potovanja in nimam s čim postreči,’
7. in bi mu oni znotraj odgovoril: ‘Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.’
8. Povem vam: če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.
9. Tudi jaz vam pravim: prosíte in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!
10. Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre.
11. Ali je med vami oče, ki bi dal svojemu sinu kačo, če ga je prosil za ribo?
12. Ali bi mu dal škorpijona, če ga je prosil za jajce?
13. Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre reči, koliko bolj bo nebeški Oče obdaril s Svetim Duhom tiste, ki ga prosijo.«
14. Jezus je izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko je hudi duh šel ven, je mutec spregovoril. Množice so se začudile,
15. nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Bélcebubom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.«
16. Drugi so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.
17. Sam pa je vedel, kaj mislijo, in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki je razdvojeno, se opustoši in hiša se na hišo zruši.
18. Če pa je tudi satan razdvojen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom izganjam hude duhove?
19. Če torej jaz z Bélcebubom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki.
20. Če pa z božjo močjo izganjam hude duhove, potem je res prišlo k vam božje kraljestvo.
21. Dokler močni z orožjem varuje svoj dom, je njegovo premoženje varno.
22. Če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen.
23. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«
24. »Kadar nečisti duh odide iz človeka, blodi po suhih krajih in išče pokoja, in ko ga ne najde, tedaj pravi: ‘Vrnil se bom v hišo, iz katere sem odšel.’
25. Ko pride, jo najde pometeno in urejeno.
26. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter v njej prebivajo; in nazadnje bo s takim človekom huje, kot je bilo prej.«
27. Ko je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu zaklicala: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!«
28. On pa je rekel: »Še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.«
29. Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je pokvarjen rod. Zahteva znamenje, pa ne bo dobil drugega znamenja kakor Jonovo.
30. Kakor je bil Jona znamenje Ninivljánom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu.
31. Kraljica z juga bo na sodni dan vstala z ljudmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je s konca sveta, da bi slišala Sálomonovo modrost; a glejte, več kakor Sálomon je tukaj.
32. Ninivljáni bodo na sodni dan vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se ob Jonovi pridigi; a glejte, več kakor Jona je tukaj.«
33. »Nihče ne prižiga svetilke in jo postavlja na skrit kraj ali pod mernik, ampak na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo svetlobo.
34. Svetilka telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko zdravo, je svetlo tudi vse tvoje telo, če pa je bolno, je tudi tvoje telo v temi.
35. Glej torej, ali ni morda luč, ki je v tebi, tema!
36. Če je namreč vse tvoje telo svetlo in ni noben njegov del v temi, bo vse tako svetlo kakor tedaj, ko te luč osvetljuje s svojimi žarki.«
37. Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj bi pri njem obedoval. Vstopil je in prisedel.
38. Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil.
39. Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji torej čistite kozarec in krožnik od zunaj, vaša notranjost pa je polna ropa in hudobije.
40. Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti?
41. Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in vam bo vse čisto.
42. Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo ljubezen. To bi bilo treba delati in onega ne opuščati.
43. Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih!
44. Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.«
45. Nekdo od učiteljev postave je posegel vmes in rekel: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.«
46. Odgovoril je: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete!
47. Gorje vam, ker postavljate nagrobnike prerokom, ki so jih vaši očetje umorili!
48. S tem potrjujete, da soglašate z deli svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim postavljate nagrobnike.
49. Zato je tudi rekla božja modrost: ‘Poslal bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in pregnali,
50. da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta:
51. od Ábelove krvi do krvi Zaharíja, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.’ Res, zagotavljam vam, od tega rodu se bo terjala.
52. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, a tistim, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.«
53. Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli nanj močno pritiskati in skušali še marsikaj izvabiti iz njega,
54. zraven pa prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.