Poglavja

  1. 1
  2. 2
  3. 3
  4. 4
  5. 5
  6. 6
  7. 7
  8. 8
  9. 9
  10. 10
  11. 11
  12. 12
  13. 13
  14. 14
  15. 15
  16. 16
  17. 17
  18. 18
  19. 19
  20. 20
  21. 21
  22. 22
  23. 23
  24. 24

Nova Zaveza

Luka 24 Jubilejni prevod Nove zaveze (JUB)

Jezusovo vstajenje

1. Prvi dan tedna so se žene navsezgodaj odpravile h grobu. S seboj so nosile dišave, ki so jih bile pripravile.

2. Kamen od groba so našle odvaljen in

3. stopile so noter, toda telesa Gospoda Jezusa niso našle.

4. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta stopila k njim moža v bleščečih oblekah.

5. Ustrašile so se in povesile obraz k tlom. Onadva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi?

6. Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji:

7. ‘Sin človekov mora biti izročen v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati.’«

8. Tedaj so se spomnile njegovih besed.

9. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim.

10. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom.

11. In te besede so se jim zdele kakor blodnje in jim niso verjeli.

12. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je, pa ni videl drugega kakor povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.

Pot v Emavs

13. Prav tisti dan sta dva izmed učencev potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev od Jeruzalema.

14. Pogovarjala sta se o vsem, kar se je zgodilo.

15. Medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.

16. Njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala.

17. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala

18. in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je rekel: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo te dni?«

19. »Kaj neki?« je vprašal. »Z Jezusom iz Nazareta,« sta rekla, »ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom;

20. kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali.

21. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.

22. Zbegale so nas tudi nekatere žene iz naših vrst. Ko so bile zarana pri grobu

23. in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so videle celó prikazen angelov, ki so dejali, da živi.

24. Nekaj izmed naših je šlo h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega samega pa niso videli.«

25. Rekel jima je: »O nespametna in počasnega mišljenja za verovanje vsega, kar so pripovedovali preroki!

26. Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?«

27. Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh knjigah Svetega pisma.

28. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje.

29. Vendar sta ga silila in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njima.

30. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal.

31. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju.

32. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal Sveto pismo?«

33. Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem in našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi.

34. Pripovedovali so jima: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.«

35. Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

Jezus se prikaže učencem

36. Ko so se oni o tem pogovarjali, je sam stopil mednje in jih pozdravil: »Mir vam bodi!«

37. Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha.

38. Rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v srcu?

39. Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«

40. Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.

41. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?«

42. Ponudili so mu kos pečene ribe.

43. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.

44. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas. Treba je, da se izpolni vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«

45. Tedaj jim je odprl razum, da so umevali knjige Svetega pisma.

46. Rekel jim je: »Tako je pisano: Kristus bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih,

47. in v njegovem imenu se bo začelo v Jeruzalemu oznanjati vsem narodom spreobrnjenje, da bodo dosegli odpuščanje grehov.

48. Vi ste priče teh reči.

49. In glejte, poslal bom na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne prejmete moči od zgoraj.«

Jezusov vnebohod

50. Peljal jih je ven, tja proti Betániji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil.

51. Medtem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in se vzdignil v nebesa.

52. Oni pa so padli pred njim na obraz. Nato so se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem.

53. Bili so ves čas v templju in poveličevali Boga.