1. Rekel pa je tudi svojim učencem: »Neki bogataš je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, češ da zapravlja njegovo premoženje.
2. Poklical ga je in mu rekel: ‘Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem poslovanju, ker ne boš mogel biti več moj oskrbnik.’
3. Oskrbnik pa si je mislil: ‘Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram.
4. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.’
5. Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. Vprašal je prvega: ‘Koliko si dolžan mojemu gospodarju?’
6. Ta je rekel: ‘Sto mer olja.’ On pa mu je vêlel: ‘Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.’
7. Spet drugega je vprašal: ‘Koliko pa si ti dolžan?’ Rekel mu je: ‘Sto mernikov žita.’ Vêlel mu je: ‘Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.’
8. In gospodar je pohvalil nepoštenega oskrbnika, da je razumno ravnal, kajti ljudje tega sveta so do svojih vrstnikov razumnejši, kakor otroci luči.
9. Toda jaz vam pravim: pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade.
10. Kdor je zanesljiv v najmanjši reči, bo zanesljiv tudi v veliki, kdor pa je nepošten v najmanjši, bo nepošten tudi v veliki.
11. Če torej niste bili zanesljivi pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino?
12. In če niste bili zvesti pri upravljanju tujega premoženja, kdo vam bo dal, kar je vaše?
13. Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mámonu.«
14. Vse to so poslušali tudi farizeji, lakomni na denar, in so se mu posmehovali.
15. Tedaj jim je rekel: »Vi se delate pravične pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca. Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba.
16. Postava in preroki so do Janeza; od tedaj pa se oznanja božje kraljestvo in vsak se trudi, da stopi vanj.
17. Laže bi prešla nebo in zemlja, kakor da bi bila zbrisana ena črtica postave.
18. Vsak, kdor odslovi svojo ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje, in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«
19. »Živel je bogatin. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil.
20. Pri njegovih vratih pa je poležaval revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno tvorov po telesu.
21. Rad bi se bil najedel tega, kar je padalo z bogatinove mize, pa so le psi prihajali in lizali njegove tvore.
22. Ko je revež umrl, so ga angeli odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogatin je umrl in so ga pokopali.
23. Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju.
24. Tedaj je zaklical: ‘Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim v tem plamenu.’
25. Abraham mu je odgovoril: ‘Sin, spomni se, da si v življenju dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš.
26. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne dá priti k nam.’
27. Nato mu je ta rekel: ‘Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta.
28. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja!’
29. Abraham mu je odgovoril: ‘Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!’
30. Ta pa mu je odvrnil: ‘Nikakor, oče Abraham, temveč če pojde kateri od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.’
31. Odgovoril mu je: ‘Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.’«