1. Ko je nekega dne v templju učil ljudstvo in oznanjal evangelij, so pristopili véliki duhovniki in pismouki s starešinami
2. in ga vprašali: »Povej nam, s kakšno pravico to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?«
3. Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal.
4. Povejte mi, ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi?«
5. Premišljevali so in govorili med seboj: »Če odgovorimo. ‘Iz nebes,’ bo rekel: ‘Zakaj mu niste verjeli?’
6. Če mu pa odgovorimo: ‘Od ljudi,’ nas bodo vsi ljudje kamnali, ker so prepričani, da je Janez prerok.«
7. Zato so odgovorili, da ne vedo, odkod.
8. Jezus pa jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
9. Ljudstvu pa je začel pripovedovati tole priliko: »Neki človek je zasadil vinograd in ga dal v najem viničarjem, sam pa je za dalj časa odpotoval.
10. Ko je prišel čas, je poslal k viničarjem služabnika, da bi mu dali od pridelka iz vinograda. Viničarji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok.
11. Nato je poslal drugega služabnika. Tega pa so ozmerjali, pretepli in odslovili praznih rok.
12. Poslal je še tretjega, pa tudi tega so do krvi pretepli in vrgli ven.
13. Tedaj je gospodar vinograda dejal: ‘Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, vsaj njega bodo spoštovali.’
14. Ko so ga viničarji zagledali, so se posvetovali in rekli: ‘To je dedič. Dajmo, ubijmo ga, da bo dediščina naša.’
15. Vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda?
16. Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so oni to slišali, so rekli: »Bog ne daj!«
17. Ozrl se je po njih in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano: ‘Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.’?
18. Vsak, ki pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar on pade, ga bo zmečkal.«
19. Pismouki in véliki duhovniki bi ga bili najraje pri priči prijeli, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so kajpak, da je s to priliko meril nanje.
20. Prežali so nanj. K njemu so poslali vohune, ki so se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izročili oblastem in pristojnosti deželnega poglavarja.
21. Vprašali so ga: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš božjo pot.
22. Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?«
23. Spoznal je njihovo zvitost in jim rekel:
24. »Pokažite mi denar! Čigavo podobo in napis ima?« Odgovorili so: »Cesarjevo.«
25. Rekel jim je: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
26. Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. Čudili so se njegovemu odgovoru in umolknili.
27. Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga:
28. »Učitelj, Mojzes nam je predpisal: ‘Če komu umrje brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame vdovo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.’
29. Bilo pa je sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl brez otrok.
30. Nato je vdovo vzel drugi,
31. pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok.
32. Nazadnje je umrla tudi žena.
33. Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?«
34. Jezus jim je odgovoril: »Ljudje tega sveta se ženijo in možijo,
35. tisti, ki so vredni, da dosežejo oni svet in vstajenje od mrtvih, pa se ne bodo ne ženili ne možile.
36. Tudi umreti ne bodo mogli več, ker so enaki angelom, saj so božji otroci in jih čaka vstajenje.
37. Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes z gorečim grmom, ko je Gospoda imenoval: ‘Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov,’
38. Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«
39. Nekaj pismoukov je tedaj pripomnilo: »Učitelj, dobro si povedal,«
40. in niso ga upali še kaj vprašati.
41. Vprašal pa jih je: »Kako morejo govoriti, da je Kristus Davidov sin?
42. Saj vendar David sam pravi v knjigi psalmov: ‘Gospod je rekel mojemu Gospodu: sédi na mojo desnico,
43. dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožnik tvojih nog.’
44. David ga torej imenuje ‘Gospod’, kako more biti potem njegov sin?«
45. Pred vso množico, ki ga je poslušala, je rekel svojim učencem:
46. »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo okrog v dolgih suknjah in jim je všeč, da jih ljudje na cesti pozdravljajo. Radi imajo prve sedeže v shodnicah in častna mesta na gostijah.
47. Vdovam požirajo hiše, pri tem pa na videz pobožno opravljajo dolge molitve; té bo zadela hujša obsodba.«