1. Ker jih je že precéj poskušalo urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami,
2. kakor so jih sporočili tisti, ki so bili od prvih dni očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz,
3. ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, spoštovani Teófil, vse po vrsti popisati,
4. da se prepričaš o zanesljivosti nauka, v katerem si bil poučen.
5. V dneh Heróda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharíja. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta.
6. Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih.
7. Otrok pa nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih.
8. Ko je bila na vrsti njegova skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom,
9. ga je po bogoslužnem običaju zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažigat kadilo;
10. vsa množica pa je ob uri kadilne daritve zunaj molila.
11. Tedaj se mu je prikazal Gospodov angel. Stal je na desni strani kadilnega oltarja.
12. Ko ga Zaharíja zagleda, se vznemiri in strah ga spreleti.
13. Angel pa mu reče: »Ne boj se, Zaharíja, kajti tvoja molitev je uslišana! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez.
14. V radost in veselje ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva,
15. ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom.
16. Veliko Izraelcev bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu.
17. In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k sinovom, nepokorne k modrosti pravičnih in naredi ljudstvo dovzetno za Gospoda.«
18. Zaharíja je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.«
19. Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.
20. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo spolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«
21. Ljudje so medtem čakali na Zaharíja in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču.
22. Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je v svetišču videl prikazen. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem.
23. Ko so minili dnevi njegove službe, je šel domov.
24. Po teh dne je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in si govorila:
25. »Kaj mi je zdaj storil Gospod! Blagovolil mi je odvzeti sramoto pri ljudeh.«
26. V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret
27. k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija.
28. Angel je vstopil pri njej in rekel: »Vesêli se, milosti polna, Gospod je s teboj!«
29. Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav.
30. Angel pa ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.
31. Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus.
32. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida
33. in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; njegovemu kraljestvu ne bo konca.«
34. Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?«
35. Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi otrok, ki bo rojen, svet, in se bo imenoval Božji Sin.
36. Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.
37. Bogu namreč ni nič nemogoče.«
38. Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.
39. Tiste dni se je Marija odpravila na pot v hriboviti svet. Hitela je v mesto na Judovem.
40. Stopila je v Zaharíjevo hišo in pozdravila Elizabeto.
41. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je bila polna Svetega Duha
42. in je na ves glas vzkliknila: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!
43. Odkod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda?
44. Komaj sem zaslišala tvoj pozdrav, se je od veselja zganilo dete v mojem telesu.
45. Blagor ji, ki je verovala, kajti spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«
46. Tedaj je Marija rekla:
47. »Moja duša poveličuje Gospodain moj duh se raduje v Bogu, mojem Rešitelju,
48. ker se je ozrl na nizkost svoje dekle.Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
49. velike reči mi je storil on, ki je mogočenin je njegovo ime sveto.
50. Od rodu do rodu naklanja usmiljenje njim,ki se ga bojijo.
51. Moč je pokazal s svojo rokoin razkropil ljudi ošabnega srca.
52. Mogočne je vrgel s prestolain povišal skromne.
53. Lačne je obdaril z dobrotamiin bogate je odpustil prazne.
54. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
55. in se spomnil svojega usmiljenja,kakor je obljubil našim očetom:Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
56. Marija je ostala pri njej približno tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.
57. Medtem se je Elizabeti dopolnil čas poroda. Rodila je sina.
58. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo vred veselili.
59. Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu nameravali dati ime Zaharíja,
60. toda njegova mati je posegla v besedo in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.«
61. Oni pa so ji odgovorili: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«
62. Po znamenjih so spraševali njegovega očeta, kako bi ga on rad imenoval.
63. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili.
64. Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, da je spet govoril, in je poveličeval Boga.
65. Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem hribovju se je govorilo o tem.
66. In vsi, ki so to slišali, so se ob tem zamislili in govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila namreč z njim.«
67. Njegov oče Zaharíja pa je poln Svetega Duha prerokoval:
68. »Hvaljen Gospod, Izraelov Bog,ker se je ozrl na svoje ljudstvoin mu pripravil odrešenje.
69. Obudil je mogočnega Rešiteljav hiši svojega služabnika Davida,
70. kakor je zdavnaj napovedalpo ustih svojih svetih prerokov,
71. da nas bo rešil naših sovražnikovin iz rok vseh, ki nas črtijo.
72. Tako je izkazal usmiljenje našim očetomin se spomnil svoje svete zaveze,
73. prisege našemu očetu Abrahamu,da nas bo rešil iz rok sovražnikov
74. in nam dal, da mu bomo brez strahu služili
75. v svetosti in pravičnostipred njegovim obličjemvse dni svojega življenja.
76. In ti, dete, boš prerok Najvišjega,pojdeš namreč pred Gospodom, da mu pripraviš pot
77. in daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenjev odpuščanju grehov
78. po prisrčnem usmiljenju našega Boga.Zato nas bo obiskal Vzhajajoči z višave,
79. da razsvetli vse, ki sedé v temi in smrtni senci,in naravna naše noge na pot miru.«
80. Deček pa je rastel in se krepil v duhu. Živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom.