1. Ko je stal ob Genezaréškem jezeru, je množica pritiskala nanj, da bi poslušala božjo besedo.
2. Zagledal je čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže.
3. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna.
4. Ko je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!«
5. Simon pa mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.«
6. Ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati.
7. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se skoraj potapljala.
8. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!«
9. Groza je namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, ker so zajeli toliko rib;
10. prav tako pa tudi Jakoba in Janeza, Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil.«
11. Ko so potegnili čolna h kraju, so pustili vse in šli za njim.
12. Ko je bil v nekem mestu, je na lepem prišel človek, ki je bil gobav po vsem telesu. Brž ko je zagledal Jezusa, je padel na obraz in prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«
13. Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In gobe so prècej zginile z njega.
14. Naročil pa mu je: »Nikomur ne povej, temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter prinesi dar za svoje očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo v pričevanje.«
15. Govorica o njem pa se je čedalje bolj širila in velike množice so se shajale, da bi ga poslušale in bi jih ozdravil njihovih slabosti.
16. On pa se je umaknil v samotne kraje in tam molil.
17. Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi in iz Jeruzalema. Gospodova moč ga je gnala, da je ozdravljal.
18. Prav tedaj so možje prinesli na nosilih človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj.
19. Ker pa zaradi množice niso našli prostora, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na strešno ploščad in ga med opeko spustili z nosili vred ravno pred Jezusa.
20. Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni!«
21. Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati: »Kdo je ta, ki govori bogokletno? Kdo more odpuščati grehe, če ne samo Bog?«
22. Jezus pa je spoznal, kaj mislijo, in jim je rekel: »Kaj premišljujete v svojih srcih?
23. Kaj je laže? Rêči: ‘Odpuščeni so ti grehi’ ali rêči: ‘Vstani in hôdi’?
24. Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu: »Rečem ti: vstani, vzemi nosila in pojdi domov!«
25. Takoj je vpričo njih vstal, vzel nosila, na katerih je ležal, in šel domov ter slavil Boga.
26. Vsi so ostrmeli in poveličevali Boga. Prestrašeni so govorili: »Čudne reči smo videli danes.«
27. Nato je šel ven in zagledal cestninarja, ki mu je bilo ime Lévi, in je sedèl pri mitnici. Rekel mu je: »Hôdi za menoj!«
28. Vstal je, pustil vse in šel za njim.
29. In Lévi mu je priredil veliko gostijo v svoji hiši. Precéj cestninarjev in drugih je bilo z njim pri mizi.
30. Farizeji in njihovi pismouki so godrnjali in rekli njegovim učencem: »Zakaj jeste in pijete s cestninarji in grešniki?«
31. Jezus pa jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni.
32. Nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike, da se spreobrnejo.«
33. Oni pa so mu rekli: »Janezovi učenci se pogosto postijo in opravljajo molitve, enako tudi somišljeniki farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.«
34. Jezus jim je odgovoril: »Ali morete zahtevati od svatov, naj se postijo, dokler je ženin med njimi?
35. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.«
36. In povedal jim je še primero: »Nihče ne odreže krpe od nove obleke in je ne našije na staro, sicer bo novo razrezal, s staro obleko pa se krpa z nove ne ujema.
37. Tudi novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bodo uničeni;
38. pač pa se mora novo vino vlivati v nove mehove.
39. Nihče, ki je pil staro vino, si ne želi novega, ampak pravi: ‘Starina je boljša.’«