1. Prišel je v Jêriho in šel skozi mesto.
2. Tam je bil mož, Zahéj po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek.
3. Poskušal je videti Jezusa, kdo pravzaprav je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave.
4. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti tam mimo bi moral iti.
5. Ko je Jezus dospel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahéj, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.«
6. Brž je splezal dol in ga z veseljem sprejel.
7. Ko so to videli, so vsi godrnjali: »Ustavil se je pri grešnem človeku!«
8. Zahéj pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Gospod, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu četverno povrnem.«
9. Jezus pa mu je rekel: »Danes je prišla tej hiši rešitev, ker je tudi on Abrahamov sin.
10. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.«
11. Ko so ljudje to poslušali, je dodal še priliko, ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da bo božje kraljestvo nastopilo takoj.
12. Rekel je: »Neki človek plemenitega rodu je odpotoval v daljno deželo, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil.
13. Poklical je svojih deset služabnikov, jim razdelil denar, vreden deset min, in dejal: ‘Trgujte, dokler ne pridem.’
14. Njegovi podložniki so ga sovražili. Poslali so za njim poslance s sporočilom: ‘Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.’
15. Vendar je dobil kraljevsko oblast in se vrnil. Ukazal je, naj mu pokličejo služabnike, katerim je izročil denar, da bi zvedel, kaj so prigospodarili.
16. Pristopil je prvi in rekel: ‘Gospod, s tvojo mino sem pridobil deset min.’
17. Rekel mu je: ‘Prav, dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.’
18. Pristopil je drugi in rekel: ‘S tvojo mino, gospod, sem pridobil pet drugih.’
19. Temu je rekel: ‘Tudi ti bodi nad petimi mesti.’
20. Prišel je še drug in rekel: ‘Gospod, tu je tvoja mina, ki sem jo hranil v prtiču.
21. Bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ, česar nisi vložil, in žanješ, česar nisi vsejal.’
22. Reče mu: ‘Po tvojih besedah te bom sodil, zanikrni služabnik. Vedel si, da sem strog človek, ki jemljem, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal.
23. Zakaj nisi vložil mojega denarja v hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi dobil z obrestmi vred?’
24. Tedaj je rekel tistim, ki so stali zraven: ‘Vzemite mu mino in jo dajte tistemu, ki jih ima deset.’
25. Oni pa so mu rekli: ‘Gospod, ima jih že deset.’
26. ‘Povem vam: vsakemu, ki ima, se bo dalo, in tistemu, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima.
27. Moje sovražnike, ki niso marali, da bi jim zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred mojimi očmi.’«
28. Po teh besedah se je napotil proti Jeruzalemu in hodil je pred njimi.
29. Ko je prišel v bližino Bétfage in Betánije h gori, ki se imenuje Oljska, je poslal dva učenca
30. in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Ko prideta tja, bosta našla privezanega mladega osliča, na katerem ni sedèl še noben človek. Odvežita ga in odpeljita!
31. Če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, mu odgovorita: ‘Gospod ga potrebuje.’«
32. Učenca sta odšla in našla, kakor jima je povedal.
33. Ko sta osliča odvezovala, so jima njegovi gospodarji rekli: »Zakaj odvezujeta osliča?«
34. Odgovorila sta: »Gospod ga potrebuje.«
35. In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla vrhnji obleki na osliča in pomagala Jezusu, da je sédel nanj.
36. Ko je šel naprej, so ljudje pogrinjali svoje plašče na pot.
37. Ko se je bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev na ves glas veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli.
38. Klicali so:»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!Mir v nebesihin slava na višavah.«
39. Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, posvári svoje učence.«
40. Odvrnil je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.«
41. Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim.
42. Rekel je: »O, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.
43. Prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in z vseh strani stiskali.
44. V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa, ko se je Bog milostno ozrl nate.«
45. Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce.
46. Rekel je: »Pisano je: ‘Moja hiša naj bo hiša molitve,’vi pa ste naredili iz nje jamo razbojnikov.«
47. Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki in pismouki pa so iskali priložnost, da bi ga umorili. Enako tudi prvaki ljudstva,
48. vendar niso vedeli, kako bi to storili, kajti vse ljudstvo ga je zavzeto poslušalo.