Poglavja

  1. 1
  2. 2
  3. 3
  4. 4
  5. 5
  6. 6
  7. 7
  8. 8
  9. 9
  10. 10
  11. 11
  12. 12
  13. 13
  14. 14
  15. 15
  16. 16
  17. 17
  18. 18
  19. 19
  20. 20
  21. 21
  22. 22
  23. 23
  24. 24

Nova Zaveza

Luka 9 Jubilejni prevod Nove zaveze (JUB)

Jezus razpošlje dvanajstere

1. Poklical je k sebi dvanajstere, jim dal oblast nad vsemi hudimi duhovi in moč zdraviti bolezni.

2. Poslal jih je oznanjat božje kraljestvo in ozdravljat bolnike.

3. Rekel jim je: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek.

4. V katerokoli hišo stopite, ostanite tam in od tam pojdite naprej.

5. In kjer vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega kraja in otresite prah s svojih nog v pričevanje proti njim.«

6. Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.

Heródova zbeganost

7. Ko je Heród, četrtni oblastnik, slišal, kaj vse se je zgodilo, je bil zbegan, kajti nekateri so govorili: »Janez je vstal od mrtvih;«

8. drugi pa: »Elíja se je prikazal;« in spet drugi: »Eden od starodavnih prerokov je vstal.«

9. Heród je rekel: »Janeza sem sam dal obglaviti; kdo je potem ta, o katerem slišim take reči?« In iskal je priložnosti, da bi ga videl.

Jezus nasiti pet tisoč mož

10. Apostoli so se vrnili in mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s seboj in se umaknil v samoto proti mestu, ki se imenuje Betsájda.

11. Ko so množice to spoznale, so šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja.

12. Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo preveč na samem.«

13. Odgovoril jim je: »Vi jim dajte jesti!« Rekli so: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo živeža za vse te ljudi.«

14. Bilo je namreč okoli pet tisoč mož. Naročil je svojim učencem: »Posedite jih po skupinah približno po petdeset.«

15. Storili so tako in vse posedli.

16. Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, zmolil nad njimi blagoslov, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico.

17. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar.

Peter izpove vero

18. Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in jih je vprašal: »Za koga me imajo ljudje?«

19. Odgovorili so: »Eni za Janeza Krstnika, drugi za Elija, in spet drugi pravijo, da je vstal eden od starodavnih prerokov.«

20. Nato jim je rekel: »Kaj pa vi, za koga me imate?« Peter je odgovoril: »Za božjega Maziljenca.«

Jezus napove svojo smrt in vstajenje

21. Tedaj jim je strogo prepovedal, da bi to komu pripovedovali.

22. Rekel je: »Sin človekov mora veliko trpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, toda tretji dan bo vstal.«

23. Nato je rekel vsem: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.

24. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo zgubil; kdor pa svoje življenje zgubi zaradi mene, ga bo rešil.

25. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali si škodo stori?

26. Kdor se sramuje mene ali mojih besed, se ga bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji slavi in v slavi Očeta in svetih angelov.

27. Resnično vam povem: nekateri od tukaj stoječih ne bodo umrli, preden ne bodo videli božjega kraljestva.«

Jezusova spremenitev

28. Nekako osem dni po tem govoru je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit.

29. Medtem ko je molil, se je podoba njegovega obraza spremenila in njegova obleka se je belo bleščala.

30. In že sta se dva moža pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elíja.

31. Prikazala sta se v vsem sijaju in se pogovarjala o njegovem odhodu, ki se mora uresničiti v Jeruzalemu.

32. Petra in onadva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli Jezusa v vsem njegovem veličastju in onadva moža sta stala ob njem.

33. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Elíju enega,« čeprav ni vedel, kaj govori.

34. Medtem ko je to govoril, se je naredil oblak in jih obdal s senco. Ko so šli oni v oblak, jih je obšla groza.

35. In iz oblaka se je zaslišal glas: »To je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!«

36. Brž ko se je zaslišal glas, je bil Jezus spet sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur pripovedovali, kaj so videli.

Jezus ozdravi božjastnega dečka

37. Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica.

38. Neki mož je zavpil iz množice: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edini otrok!

39. Glej, neki duh ga napada, da nenadoma zavpije. Stresa ga, da se peni, in ga nikakor ne zapusti, tako da ga do kraja zmuči.

40. Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.«

41. Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Doklej bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!«

42. Medtem ko je prihajal, ga je hudi duh vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu.

43. Vsi so strmeli nad božjo veličino.Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem:

Jezus znova napove svoje trpljenje

44. »Dobro si zapomnite te besede. Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.«

45. Oni pa te besede niso razumeli; bila jim je prikrita, da niso dojeli njenega pomena, vendar se ga o tem niso upali nič vprašati.

Kdo je največji

46. Začeli so pri sebi premišljevati, kateri izmed njih bi bil največji.

47. Jezus pa je vedel, kaj premišljujejo v srcu. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe

48. in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je največji.«

Kdor ni proti vam, je za vas

49. Oglasil pa se je Janez in rekel: »Učenik, nekoga smo videli, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.«

50. Jezus pa jim je rekel: »Ne branite! Kdor ni zoper vas, je za vas.«

Jezus na poti v Jeruzalem

Samaríjska vas noče sprejeti Jezusa

51. Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda v nebesa, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu.

52. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samaríjsko vas, da bi vse pripravili zanj;

53. vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem.

54. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?«

55. Jezus se je obrnil k njima in ju posvaril [ter jim rekel: »Ne veste, kakšnega duha ste, kajti Sin človekov ni prišel pogubljat življenja ljudi, temveč jih reševat.«]

56. Nato so odpotovali v drugo vas.

Rad bi hodil za Jezusom

57. Med potjo mu je nekdo rekel: »S teboj bom hodil, pa pojdi, kamor hočeš.«

58. Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«

59. Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je odgovoril: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«

60. Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!«

61. Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«

62. Jezus pa mu je rekel: »Nihče, ki položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za božje kraljestvo.«