1. Medtem se je nabralo na tisoče ljudi, tako da so drug drugemu stopali na noge. Jezus je najprej spregovoril svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasu, ki je hinavščina.
2. Nič ni skritega, kar se ne bo razodelo, in nič tajnega, kar se ne bo zvedelo.
3. Zato se bo vse, kar ste povedali v temi, slišalo pri belem dnevu, in kar ste pri zaprtih vratih šepetali na uho, se bo oznanjalo na strehah.«
4. »Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, a potem ne morejo storiti nič več.
5. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki sme življenje vzeti in ima potem oblast vreči v pekel. Dà, rečem vam, tega se bojte!
6. Ali ne prodajajo pet vrabcev za majhen denar? In vendar Bog na nobenega od njih ne pozabi.
7. Vam pa so celó vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Več ko veliko vrabcev ste vredni vi.«
8. »Toda povem vam: vsakega, ki me bo priznal pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred božjimi angeli.
9. Kdor pa me zataji pred ljudmi, bo zatajen pred božjimi angeli.
10. Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; kdor pa preklinja Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno.
11. Kadar vas bodo vlačili pred sodnike v shodnicah in pred vladarje in oblastnike, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli,
12. kajti Sveti Duh vas bo tisto uro poučil, kaj je treba reči.«
13. Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.«
14. On pa mu je odgovoril: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?«
15. Nato je rekel vsem: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje ni odvisno od premoženja, pa naj ima kdo še tako veliko bogastvo.«
16. Povedal jim je še priliko: »Nekemu bogatašu je polje dobro obrodilo,
17. zato se je spraševal: ‘Kaj naj storim, ker nimam kam dati svojih pridelkov?’
18. Rekel je: ‘Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in postavil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in pridelke.
19. Tedaj bom rekel sam sebi: Moja duša, veliko blaga imaš, spravljenega za vrsto let. Počivaj, jej, pij in uživaj.’
20. Bog pa mu je rekel: ‘Neumnež! To noč bodo terjali tvoje življenje od tebe, in kar si spravil, čigavo bo?’
21. Tako bo s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«
22. Nato je rekel svojim učencem: »Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli.
23. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.
24. Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog živi. Koliko več kakor ptice ste vredni vi!
25. Kdo izmed vas pa more, kljub vsej zaskrbljenosti, podaljšati življenje za en sam trenutek?
26. Če torej ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh za drugo?
27. Poglejte lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo, toda povem vam: še Sálomon se v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor ena izmed njih.
28. Če pa travo, ki je danes na polju in jo jutri vržejo v peč, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni!
29. Zato tudi vi ne sprašujte, kaj boste jedli in kaj boste pili. Ne delajte si s tem skrbi!
30. Po vsem tem sprašujejo pogani. Vaš Oče vendar vé, da to potrebujete.
31. Iščite prej njegovo kraljestvo in vse to vam bo navrženo.
32. Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo.
33. Prodajte, kar imate, in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, in zbirajte neminljiv zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.
34. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«
35. »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane,
36. vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka.
37. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel čuječe! Resnično vam povem: opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel.
38. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!
39. Spoznajte vendar; če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil spodkopati svoje hiše.
40. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti Sin človekov bo prišel ob uri, ko ne mislite.«
41. Tedaj ga je Peter vprašal: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«
42. Gospod je odgovoril: »Kdo neki je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano o pravem času?
43. Blagor služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela!
44. Resnično vam povem: čez vse svoje imetje ga bo postavil.
45. Če pa si ta služabnik misli: ‘Moj gospodar še dolgo ne bo prišel,’ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati in popivati in se upijanjati,
46. bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne vé; razsekal ga bo na kosce in mu dal delež z neverniki.
47. Služabnik namreč, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen.
48. Kdor pa je ne spozna in stori kaj kaznivega, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur je bilo veliko zaupano, se bo od njega toliko več terjalo.«
49. »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!
50. Moram pa sprejeti krst in kako težkó mi je, dokler se to ne zgodi.
51. Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdor.
52. Odslej jih bo namreč v eni hiši pet sprtih: trije proti dvema in dva proti trem.
53. Oče bo sprt s sinom in sin z očetom; mati s hčerjo in hči z materjo; tašča s svojo snaho in snaha s taščo.«
54. Nato je govoril tudi množicam: »Kadar vidite, da se na zahodu oblači, takoj pravite: ‘Dež bo,’ in tako se zgodi.
55. Kadar pa piha jug, pravite: ‘Vroče bo,’ in je res.
56. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da tega časa ne znate?«
57. »Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav?
58. Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, že med potjo stôri vse, da se pobotaš z njim in te ne privleče pred sodnika. Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel v ječo.
59. Povem ti: ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega.«