1. Ko je v soboto prišel v hišo nekega prvaka med farizeji obedovat, so ga ti opazovali.
2. Na lepem se je znašel pred njim človek, ki je imel vodenico.
3. Jezus je vprašal učitelje postave in farizeje: »Ali je dovoljeno v soboto zdraviti ali ne?«
4. Oni pa so molčali. In prijel je bolnika, ga ozdravil in odslovil.
5. Njim pa je rekel: »Komu izmed vas bo sin ali vol padel v vodnjak in ga ne bo takoj v soboto potegnil ven?«
6. In niso mu mogli na to odgovoriti.
7. Ko je videl, kako si povabljeni izbirajo prve sedeže, jim je povedal priliko. Govoril jim je:
8. »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kakšen imenitnejši od tebe,
9. pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ‘Daj prostor temu!’ Takrat se boš začel sramotno presedati na zadnje mesto.
10. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče gostitelj, ko pride: ‘Prijatelj, pomakni se više!’ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi;
11. kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
12. Tistemu, ki ga je povabil, pa je rekel: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo.
13. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, kruljave, slepe,
14. in boš srečen, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«
15. Ko je to slišal nekdo izmed tistih, ki so sedeli pri mizi, mu je rekel: »Srečen, kdor bo obedoval v božjem kraljestvu!«
16. Jezus pa mu je rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo.
17. Ko je bil čas za večerjo, je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno.
18. Vsi pa so se začeli po svoje opravičevati. Prvi mu je rekel: ‘Njivo sem kupil in si jo moram ogledati; prosim te, imej me za opravičenega!’
19. Drugi je dejal: ‘Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preskusit; prosim te, imej me za opravičenega!’
20. Spet drugi mu je odvrnil: ‘Oženil sem se in zato ne morem priti.’
21. Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in naročil svojemu služabniku: ‘Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene, slepe in kruljave.’
22. Služabnik je gospodarju sporočil: ‘Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostora.’
23. Tedaj je gospodar rekel služabniku: ‘Pojdi na pota in vzdolž ograj in primoraj ljudi, da pridejo in se moja hiša napolni.
24. Kajti povem vam: nobeden izmed onih povabljenih ne bo okusil moje večerje.’«
25. Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel:
26. »Če kdo pride k meni in daje prednost svojemu očetu in materi pa ženi, otrokom, bratom in sestram in celo svojemu življenju, ne more biti moj učenec.
27. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
28. Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne séde najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal?
29. Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli smejati,
30. češ: ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.
31. Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči?
32. Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in se pogaja za mir.
33. Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«
34. »Sol je vendar dobra, če se pa tudi sol pokvari, s čim se bo popravila?
35. Ni porabna ne za zemljo ne za gnoj; proč jo mečejo. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«