1. Vzdignila se je vsa množica in ga peljala k Pilatu.
2. Začeli so ga tožiti: »Tega smo zalotili, da hujska naš narod in brani cesarju dajati davke ter pravi, da je Mesija, kralj.«
3. Pilat ga je vprašal: »Ti si judovski kralj?« Odgovoril mu je: »Ti tako praviš.«
4. Pilat je rekel vélikim duhovnikom in množici: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.«
5. Oni pa so še bolj pritiskali in vpili: »Ljudi hujska, ko uči po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, pa do sèm.«
6. Ko je Pilat to slišal, je vprašal, ali je ta človek Galilejec.
7. In ko je zvedel, da je izpod Heródove oblasti, ga je poslal k Heródu, ki se je tiste dni tudi mudil v Jeruzalemu.
8. Ko je Heród zagledal Jezusa, se je zelo razveselil. Že zdavnaj ga je želel videti, ker je slišal o njem. Pričakoval je, da ga bo videl narediti kak čudež.
9. Zastavil mu je veliko vprašanj, Jezus pa mu ni nič odgovoril.
10. Véliki duhovniki in pismouki, ki so stali zraven, so ga hudo tožili.
11. Heród ga je s svojimi vojaki vred zasramoval, ga v posmeh ogrnil z belo haljo in poslal nazaj k Pilatu.
12. Tisti dan sta Heród in Pilat postala prijatelja, prej sta se namreč sovražila.
13. Pilat je sklical vélike duhovnike, narodne voditelje in ljudstvo
14. ter jim rekel: »Pripeljali ste mi tega človeka, češ da hujska ljudstvo, jaz pa sem ga vpričo vas zaslišal in nisem našel na njem nobene krivde v stvareh, zaradi katerih ga tožite.
15. Tudi Heród jè ni našel, ker ga je poslal nazaj k nam. Poglejte, nič takega ni storil, da bi zaslužil smrt.
16. Dal ga bom pretepsti in ga nato izpustil.«
17. [Ob vsakem prazniku pa jim je moral nekoga izpustiti.]
18. Tedaj so vsi hkrati zavpili: »Proč s tem! Izpústi nam Barába!«
19. Ta je bil namreč v ječi zaradi upora, ki je nastal v mestu, in zaradi uboja.
20. Pilat jih je znova nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti.
21. Oni pa so kar naprej vpili: »Križaj ga! Križaj ga!«
22. Še tretjič jih je vprašal: »Kaj je vendar hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. Dal ga bom pretepsti in ga nato izpustil.«
23. Oni pa so še vedno na ves glas kričali in zahtevali, naj ga križa. Njihovo vpitje je postajalo čedalje glasnejše.
24. Pilat je razsodil, naj se ugodi njihovi zahtevi.
25. Izpustil je tistega, ki je bil zaradi upora in uboja v ječi in so ga zahtevali; Jezusa pa je izročil njihovi volji.
26. Ko so ga odvedli, so prijeli Simona iz Ciréne, ki je prihajal s polja, in mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom.
27. Za njim je šla velika množica, tudi žená, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega.
28. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!
29. Prišli bodo namreč dnevi, ob katerih poreko: ‘Blagor nerodovitnim, in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!’
30. Takrat bodo začeli govoriti goram: ‘Pádite na nas!’ in gričem: ‘Pokrijte nas!’
31. Zakaj, če delajo takó z zelenim lesom, kaj se bo zgodilo šele s suhim?«
32. Gnali pa so še dva druga, ki sta bila hudodelca, da bi ju z njim vred usmrtili.
33. Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici.
34. Jezus je rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ko so si delili njegova oblačila, so zanja žrebali.
35. Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celó narodni voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sam sebe, če je božji Maziljenec in Izvoljenec.«
36. Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa.
37. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši sam sebe.«
38. Nad njim pa je bil napis: »To je judovski kralj.«
39. Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, se mu je rogal in govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!«
40. Drugi pa se je oglasil in ga svaril: »Kako da se ne bojiš Boga, ko te je doletela enaka obsodba?
41. Za naju je to pravično, saj je primerno temu, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.«
42. Nato je rekel: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
43. In odgovoril mu je: »Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju.«
44. Bilo je že okrog šeste ure, ko je nastala tema po vsej deželi, in je bilo temno do devete ure, ker
45. sonce ni dajalo svetlobe. Zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi.
46. Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to izrekel, je izdihnil.
47. Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.«
48. In vsi ljudje, ki so se zbrali, da bi gledali, in so videli, kaj se je zgodilo, so se nazaj grede trkali na prsi.
49. Vsi njegovi znanci pa so stali daleč proč; tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sèm, so stale tam in to opazovale.
50. Prišel je tudi mož, ki mu je bilo ime Jožef. Bil je član vélikega zbora, dober in pravičen človek,
51. ki ni soglašal z njihovim sklepom in ravnanjem. Doma je bil iz judovskega mesta Arimatéje in je pričakoval božje kraljestvo.
52. Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
53. In snel ga je s križa, ga zavil v platneno rjuho in položil v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen.
54. To je bilo na dan pripravljanja in sobota se je bližala.
55. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so Jožefa spremile h grobu. Ogledale so si grob in kako je bilo telo položeno vanj.
56. Nato so se vrnile ter pripravile dišav in mire. V soboto pa so po zapovedi počivale.