1. Tedaj pa so prišli neki ljudje iz Judeje in učili brate: »Če se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete zveličati.«
2. Pavel in Bárnaba sta se jim odločno postavila po robu in razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Bárnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje.
3. Cerkev jih je slovesno pospremila. Potovali so čez Feníkijo in Samaríjo in pripovedovali, kako se pogani spreobračajo, in to je vse brate navdalo z velikim veseljem.
4. Ko sta prišla v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil po njih.
5. Tedaj pa so vstali nekateri iz kroga farizejev, ki so bili sprejeli vero, in rekli: »Treba jih je obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.«
6. Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo.
7. Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo veselega oznanila in sprejeli vero.
8. Bog, ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam.
9. Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil srca.
10. Zakaj torej zdaj skušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi?
11. Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor oni.«
12. Vsi, ki so bili zbrani, so utihnili. Nato so poslušali Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njima storil med pogani.
13. Ko sta umolknila, je spregovoril Jakob: »Poslušajte me, bratje!
14. Simon nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi si iz vrst poganov izbral ljudstvo zase.
15. S tem se tudi ujemajo besede prerokov, kakor je zapisano:
16. ‘Tedaj se bom vrnil in spet bom sezidal Davidovo hišo iz razvalin, na ruševinah jo bom obnovil in na novo postavil.
17. Takrat bodo iskali Boga tudi drugi ljudje in vsa ljudstva, nad katerimi se kliče moje ime. Tako govori Gospod, ki uresničuje,
18. kar mu je znano od vekomaj.’
19. Zato mislim, da ne smemo delati težav ljudem, ki se od poganstva spreobračajo k Bogu.
20. Rajši jim naročimo, naj se ne omadežujejo s tem, kar je darovano malikom, naj se vzdržijo nečistovanja in mesa zadavljenih živali in krvi.
21. Mojzes ima namreč že od davnih časov svoje oznanjevalce po vseh mestih, saj ga vsako soboto beró po shodnicah.«
22. Tedaj so apostoli in starešine z vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz svojih vrst dva moža in ju s Pavlom in Bárnabom pošljejo v Antiohíjo; to sta bila Juda s priimkom Bársaba in Sila, moža, ki sta uživala velik ugled med brati.
23. Po njima so poslali tole pismo:»Mi, apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo brate iz poganstva v Antiohíji, Siriji in Kilíkiji!
24. Slišali smo, da so vas nekateri naši, čeprav jih za to nismo pooblastili, s svojimi besedami zbegali in zasejali nemir v vaša srca.
25. Zato smo soglasno sklenili, da izberemo in pošljemo k vam dva moža skupaj z našima dragima Bárnabom in Pavlom,
26. ki sta svoje življenje zastavila za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa.
27. Poslali smo torej Juda in Sila, ki naj vam to tudi ustno sporočita.
28. Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila:
29. Vzdržite se tega, kar je bilo darovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali in nečistovanja. Če se boste tega varovali, boste prav ravnali.Pozdravljeni!«
30. Poslanci so se poslovili in odpotovali v Antiohíjo, tam so sklicali množico in izročili pismo.
31. Ob branju spodbudnih besed je zavladalo veliko veselje.
32. Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, sta s svojimi govori potolažila brate in jim vlila pogum.
33. Nekaj časa sta se mudila med njimi, nato sta se s pozdravom miru poslovila od njih in se vrnila k tistim, ki so ju bili odposlali.
34. [Toda Sila je sklenil, da ostane med njimi, in tako je Juda odpotoval sam.]
35. Pavel in Bárnaba pa sta ostala v Antiohíji in z mnogimi drugimi učila in oznanjala Gospodovo besedo.
36. Čez nekaj dni je Pavel rekel Bárnabu: »Obiščiva še enkrat vse kraje, kjer sva oznanjala Gospodovo besedo, in poglejva, kako je z brati!«
37. Bárnaba je hotel vzeti s sabo na pot tudi Janeza Marka.
38. Pavel pa je bil proti temu, da bi vzela s sabo človeka, ki ju je zapustil v Pamfíliji in ni šel z njima na delo.
39. Tedaj je med njima prišlo do spora, tako da sta se razšla. Bárnaba je z Markom odplul na Ciper.
40. Pavel pa si je izbral Sila in odpotoval z njim; in bratje so ga priporočili Gospodovi milosti.
41. Potoval je skozi Sirijo in Kilíkijo in tam utrjeval cerkvena občestva.