1. V prvi knjigi sem poročal, Teófil, o vsem, kar je Jezus delal in učil
2. do dne, ko je bil vzet v nebesa. Še prej je apostolom, ki si jih je bil izbral, dal naročila po Svetem Duhu.
3. Po svojem trpljenju jim je z mnogimi znamenji dokazal, da živi: štirideset dni se jim je prikazoval in jim govoril o božjem kraljestvu.
4. Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene;
5. zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu.«
6. Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?«
7. Rekel jim je: »Ni vam dano, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti.
8. Toda prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel na vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnih mej sveta.«
9. Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom.
10. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih,
11. ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«
12. Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem.
13. Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Alféjev sin Jakob in Simon Gorečnik in Jakobov sin Juda.
14. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.
15. V tistih dneh je Peter vstal sredi bratov, zbrala se je skupina kakih sto dvajset ljudi, in rekel:
16. »Bratje! Moralo se je spolniti pismo, kakor je Sveti Duh napovedal po Davidovih ustih o Judu: postal je vodnik tistih, ki so zgrabili Jezusa.
17. Bil je prištet med nas in deležen naše službe.
18. Z nagrado, ki jo je dobil za svoje umazano delo, je kupil zemljišče; padel je z glavo navzdol, tako da se je po sredini razpočil in se mu je izsulo vse drobovje.
19. To se je razvedelo med vsemi, ki prebivajo v Jeruzalemu, tako da se tisto zemljišče zdaj po njihovo imenuje Hakéldama, to pomeni ‘njiva krvi’.
20. V knjigi psalmov je namreč zapisano: ‘Njegovo bivališče naj bo opustelo, nihče naj v njem ne prebiva!’In dalje: ‘Njegovo službo naj prevzame kdo drug!’
21. Tu so možje, ki so hodili z nami ves čas, dokler je Gospod Jezus prebival med nami,
22. od Janezovega krsta do dne, ko je bil vzet od nas. Eden od njih mora biti z nami priča njegovega vstajenja!«
23. Predlagali so dva, Jožefa, ki se je imenoval Bársaba, z vzdevkom Jústus, in Matija.
24. Nato so takóle molili: »Gospod, ti poznaš srca vseh, pokaži, katerega od teh dveh si izbral,
25. da prevzame mesto v tej službi in apostolstvo, od katerega je odpadel Juda, ko je šel na svoj kraj!«
26. In žrebali so, žreb pa je določil Matija in pridružili so ga enajstim apostolom.