1. Agrípa je rekel Pavlu: »Dovoljeno ti je, da govoriš o svoji zadevi.«Pavel je vzdignil roko in začel svoj zagovor:
2. »Mislim, da sem srečen, da se lahko zaradi vsega, kar mi Judje očitajo, danes zagovarjam pred tabo, kralj Agrípa,
3. ker temeljito poznaš vse judovske postave in sporna vprašanja. Zato te prosim, da me potrpežljivo poslušaš!
4. Vsi Judje vedo, kako sem živel od začetka, od svoje mladosti naprej, med svojim ljudstvom v Jeruzalemu.
5. Ker me že od prej poznajo, lahko potrdijo, če hočejo, da sem živel po naši najstrožji verski ločíni, kot farizej.
6. Zdaj pa stojim pred sodiščem zaradi upanja v obljubo, ki jo je Bog dal našim očetom.
7. Dvanajst naših rodov noč in dan časti Boga, ker vztrajno pričakujejo izpolnitev te obljube, mene pa Judje ravno zaradi tega upanja tožijo, o kralj.
8. Zakaj se vam zdi neverjetno, da Bog obuja mrtve?
9. Sam pri sebi sem mislil, da moram z vso močjo nasprotovati imenu Jezusa nazaréjca.
10. In to sem res počel v Jeruzalemu. S pooblastilom vélikih duhovnikov sem veliko svetih zapiral v ječe; in ko so jih pobijali, sem glasoval za to.
11. Po vseh shodnicah sem se pogosto znašal nad njimi in jih silil k bogokletstvu. Neizmerno sem divjal in jih preganjal celó po tujih mestih.«
12. »S takšnim namenom sem po pooblastilu vélikih duhovnikov in z njihovim dovoljenjem potoval tudi v Damask.
13. Na poti tja sem opoldne zagledal luč, o kralj, svetlejšo od sončne svetlobe, ki je z neba posijala čezme in čez moje sopotnike.
14. Vsi smo popadali na tla in zaslišal sem glas, ki mi je v hebrejskem jeziku govoril: ‘Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Težkó ti je, da se upiraš ostnu.’
15. Vprašal sem: ‘Kdo si, Gospod?’ Gospod pa je rekel: ‘Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.
16. Zdaj pa vstani in postavi se na nóge! Zato sem se ti prikazal, da bi te izvolil za svojega služabnika in za pričo tega, kar si videl in kar ti bom še pokazal.
17. Zato te bom rešil iz rok tvojega ljudstva in iz rok poganov, h katerim te pošiljam,
18. da jim odpreš oči, da bi se odvrnili od temé k luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med posvečenimi.’
19. Zato, kralj Agrípa, nisem mogel biti neposlušen nebeški prikazni,
20. ampak sem najprej v Damasku in Jeruzalemu ter po vsej Judeji, nato pa med pogani oznanjal, naj se spokorijo in spreobrnejo k Bogu in naj opravljajo dela, ki so v duhu spokornosti.
21. Zato so me Judje prijeli v templju in me poskušali umoriti.
22. Toda vse do danes mi je Bog pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da pričujem malim in velikim. Nič drugega ne govorim kakor to, kar se je moralo zgoditi po besedi prerokov in Mojzesa:
23. da mora Kristus trpeti in da bo kot prvi, ki je vstal od mrtvih, naznanil luč (judovskemu) ljudstvu in poganom.«
24. Ko je to povedal v svoj zagovor, je Fest na ves glas zavpil: »Ne bodi nor, Pavel! Prevelika učenost ti je zmešala pamet.«
25. Pavel pa mu je odvrnil: »Nisem nor, spoštovani Fest. Resnične in pametne besede govorim.
26. Kralj se na to razume, in ker zaupam vanj, govorim prostodušno. Prepričan sem, da mu nobena teh stvari ni tuja, saj se niso zgodile v kakšnem zakotju.
27. Ali verjameš prerokom, kralj Agrípa? Vem, da verjameš.«
28. Agrípa pa je rekel Pavlu: »Še malo, pa me boš prepričal, da postanem kristjan.«
29. Pavel je odvrnil: »Še malo ali še veliko – daj Bog, da bi ne samo ti, ampak da bi vsi, ki me danes poslušajo, postali takšni, kakor sem jaz, le da brez teh verig.«
30. Kralj in namestnik sta vstala, prav tako tudi Bereníka in vsi, ki so sedeli z njimi.
31. Oddaljili so se in se pogovarjali med sabo: »Ta človek ne dela nič takega, da bi zaslužil smrtno ali zaporno kazen.«
32. Agrípa je rekel Festu: »Tega človeka bi lahko izpustili, ko se ne bi skliceval na cesarja.«