1. Ob tisti priložnosti je četrtni oblastnik Heród slišal, kar so govorili o Jezusu.
2. Rekel je svojim dvorjanom: »To je Janez Krstnik! Vstal je od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.«
3. Heród je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiáde, žene svojega brata Filipa,
4. ker mu je Janez rekel: »Ni ti jè dovoljeno imeti.«
5. Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil ljudstva, ker je imelo Janeza za preroka.
6. Ko je Heród obhajal rojstni dan, je Herodiádina hči plesala pred gosti in mu je bila tako všeč,
7. da ji je s prisego obljubil dati, karkoli bi si zaželela.
8. Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi pri priči na pladnju glavo Janeza Krstnika.«
9. Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati.
10. Poslal je obglavit Janeza v ječi.
11. Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi.
12. Prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo in ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.
13. Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, da bi bil sam. Množice pa so to zvedele in šle iz mest peš za njim.
14. Ko je stopil iz čolna, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike.
15. Proti večeru so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi ljudi, da gredo v vasi in si kupijo živeža.«
16. Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Dajte jim vi jesti!«
17. Rekli so mu: »Tukaj nimamo drugega kakor pet hlebov in dve ribi.«
18. Dejal jim je: »Prinesite mi jih semkaj!«
19. In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi. Vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil in dal kruh učencem, učenci pa množicam.
20. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so ostale koščke, dvanajst polnih košev.
21. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.
22. In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se pred njim peljali na nasprotni breg; sam pa bi medtem odpustil množice.
23. Ko so se množice razšle, je šel na goro, da bi na samem molil. Zvečer je bil sam na tistem kraju.
24. Čoln pa se je medtem že precéj tečajev oddaljil od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.
25. Ob četrti nočni straži je prišel Jezus k njim.
26. Ko so ga učenci videli, kako hodi po jezeru, so se prestrašili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili.
27. Jezus se jim je takoj oglasil in rekel: »Pogum! Jaz sem. Ne bojte se!«
28. Peter mu je odvrnil: »Gospod, če si ti, mi zapovej, da pridem po vodi k tebi.«
29. Jezus mu je rekel: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna in šel po vodi k Jezusu.
30. Ko pa je začutil močan veter, se je zbal. Začel se je potapljati in zavpil: »Gospod, reši me!«
31. Jezus je takoj stegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Malovernež, zakaj si podvomil?«
32. Ko sta stopila v čoln, je veter ponehal.
33. Oni pa, ki so bili v čolnu, so padli predenj in rekli: »Ti si res Božji Sin.«
34. Ko so se prepeljali na drugo stran, so prišli v genezaréško deželo.
35. Ljudje tistega kraja so ga prepoznali. Sporočili so po vsej tisti okolici in privedli predenj vse bolnike.
36. Prosili so ga, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke, in katerikoli so se ga dotaknili, so ozdraveli.