1. Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel kraj jezera.
2. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je moral stopiti v čoln. Usedel se je, vsa množica pa je stala na obrežju.
3. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejavec je šel sejat.
4. Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj pota. Priletele so ptice in ga pozobale.
5. Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
6. Ko pa je sonce vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7. Drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo.
8. Drugo je padlo na dobro zemljo in dajalo sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
9. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
10. Tedaj so pristopili učenci in ga vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«
11. Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.
12. Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.
13. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.
14. Tako se spolnjuje nad njimi Izaijeva prerokba: ‘Napeto boste poslušali, pa ne boste razumeli, strme boste gledali, pa ne boste videli;
15. otopelo je namreč srce temu ljudstvu, da težkó posluša in zapira oči, da ne bi videlo in ne bi slišalo in v srcu ne razumelo ter se ne spreobrnilo, in ga jaz ne bom ozdravil.’
16. Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo!
17. Zakaj resnično vam povem: veliko prerokov in pravičnih je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli; in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.«
18. »Vi torej poslušajte pomen prilike o sejavcu.
19. K vsakemu, ki posluša besedo o kraljestvu in je ne razume, pride hudobni duh in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. To je seme, ki je vsejano kraj pota.
20. Katero je vsejano na kamnita tla, je tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme,
21. nima pa v sebi korenine in je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, takoj klone.
22. Katero je vsejano med trnje, je tisti, ki besedo posluša, toda posvetne skrbi in zapeljivost bogastva mu zadušijo besedo in ostane brez sadu.
23. Katero pa je vsejano v dobro zemljo, je tisti, ki besedo posluša in jo tudi razume. Ta seveda obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«
24. Dodal jim je še drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi.
25. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel.
26. Ko je setev zrasla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka.
27. Tedaj so prišli hlapci h gospodarju in mu rekli: ‘Gospod, ali nisi vsejal dobrega semena na svoji njivi? Odkod torej ljuljka?’
28. Odgovoril jim je: ‘Sovražen človek je to storil.’ Hlapci pa so rekli: ‘Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?’
29. ‘Nikakor,’ je dejal, ‘da morda pobiraje ljuljko ne izrujete z njo vred tudi pšenice.
30. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob žetvi pa porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite v mojo žitnico.’«
31. Še drugo priliko jim je navedel: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi.
32. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor druga povrtnina in postane drevo, tako da ptice priletijo izpod neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33. Spet drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
34. Vse to je Jezus govoril množicam v prilikah. Govoril jim je sploh samo v prilikah,
35. da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, oznanjal bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«
36. Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Pristopili so njegovi učenci in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.«
37. Odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov.
38. Njiva je svet. Dobro seme so imetniki kraljestva, ljuljka pa povzročitelji zla.
39. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je dovršitev sveta, žanjci pa so angeli.
40. Kakor pobirajo ljuljko in jo sežgejo, tako bo ob dovršitvi sveta.
41. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse pohujševalce in kršilce postave.
42. Vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi.
43. Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«
44. »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in spet zakopal. Od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo.
45. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere.
46. Ko najde dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.
47. Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame vse vrste rib.
48. Ko je polna, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč.
49. Tako bo ob dovršitvi sveta: prišli bodo angeli in izločili hudobne iz vrst pravičnih.
50. Pahnili jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi.«
51. »Ste razumeli vse to?« Odgovorili so: »Smo.«
52. Tedaj jim je rekel: »Zato je vsak pismouk, ki se zavzema za nebeško kraljestvo, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«
53. Ko je Jezus povedal te prilike, je šel od tam in
54. dospel v domači kraj. Učil je v njihovi shodnici, da so se zelo čudili in govorili: »Odkod njemu ta modrost in te moči?
55. Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? Ali niso Jakob, Jožef, Simon in Juda njegovi bratje?
56. In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Odkod torej njemu vse to?«
57. In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Ni prerok brez časti, razen v domačem kraju in v domači hiši.«
58. Zaradi njihove nevere tam ni storil dosti čudežev.