1. Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in ga vprašali: »Kdo je potemtakem največji v nebeškem kraljestvu?«
2. Tedaj pokliče k sebi otroka, ga postavi mednje
3. in reče: »Resnično vam povem: če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo!
4. Kdor se torej poniža, da bo kakor ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu,
5. in kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.
6. Kdor pohujša enega od teh malih, ki vame verujejo, bi bilo zanj bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.
7. Gorje svetu zaradi pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje človeku, po katerem pohujšanje pride.
8. Če te torej tvoja roka ali noga zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš pohabljen ali kruljav v življenje, kakor da bi imel obe roki ali nogi in bi bil vržen v večni ogenj.
9. In če te tvoje oko zapeljuje, ga izderi in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v življenje, kakor da bi imel obe očesi in bi bil vržen v peklenski ogenj.
10. Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih! Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta.
11. [Kajti Sin človekov je prišel, da reši, kar je izgubljeno.]
12. Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih na gori in šel iskat tisto, ki je zašla?
13. Če pa se mu posreči, da jo najde, resnično vam povem: bolj se je veseli kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle.
14. Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da se zgubi kdo od malih.
15. Če tvoj brat greši zoper tebe, pojdi k njemu in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata.
16. Če te pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.
17. Če jih ne posluša, povej verskemu občestvu. Če pa tudi verskega občestva ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
18. Resnično vam povem: karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.
19. Nadalje vam resnično povem: če se dva izmed vas na zemlji združita v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.
20. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«
21. Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?«
22. Jezus mu reče: »Ne pravim ti sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
23. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki.
24. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov.
25. Ker ni imel s čim povrniti, je ukazal njegov gospodar prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg.
26. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ‘Potrpi z menoj in vse ti povrnem.’
27. Gospodarju se je služabnik zasmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.
28. Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih tovarišev, ki mu je bil dolžan sto denarjev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ‘Vrni, kar si dolžan!’
29. Ta je padel predenj in ga prosil: ‘Potrpi z menoj in ti povrnem.’
30. Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.
31. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo žalostni in šli vse podrobno povedat svojemu gospodarju, kaj se je primerilo.
32. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ‘Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil.
33. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega tovariša, kakor sem se jaz tebe usmilil?’
34. In razjezil se je njegov gospodar, ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.
35. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«