1. Tiste dni nastopi Janez Krstnik v Judejski puščavi
2. in pridiga: »Spreobrnite se, približalo se je namreč nebeško kraljestvo!
3. To je tisti, o katerem je dejal prerok Izaija: ‘Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu, zravnajte mu steze.’«
4. Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z medom divjih čebel.
5. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse jórdanske doline.
6. Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali svojih grehov.
7. Ko je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je zagotovil, da ubežite prihodnji sodbi?
8. Obrodite vendar vreden sad spreobrnjenja.
9. Ne govorite si: ‘Abrahama imamo za očeta,’ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke.
10. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.
11. Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.
12. Velnico ima v roki in počistil bo svoj skedenj. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal v ognju, ki nikoli ne ugasne.«
13. Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jórdanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti.
14. Janez ga je hotel od tega odvrniti, zato mu je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.«
15. Jezus mu je odgovoril: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da spolniva vso pravico.« Tedaj mu je pustil.
16. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode in prècej so se nad njim odprla nebesa. Zagledal je božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prišel nadenj.
17. Pri tem se je zaslišal glas iz nebes: »To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.«