1. Jezus jim je spet spregovoril v prilikah.
2. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu.
3. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti.
4. Znova je poslal druge služabnike z naročilom: ‘Recite povabljenim: Glejte, obed sem vam pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!’
5. Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po kupčiji;
6. ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili.
7. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
8. Nato je rekel služabnikom: ‘Svatba je pripravljena, toda povabljeni jè niso bili vredni.
9. Pojdite torej na križišča in kogarkoli tam najdete, ga povabite na svatbo.’
10. Služabniki so odšli na ceste in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.
11. Ko je kralj prišel goste pogledat, je opazil tam človeka, ki ni imel svatovske obleke.
12. Reče mu: ‘Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovske obleke?’ Ta pa je molčal.
13. Tedaj je kralj ukazal strežnikom: ‘Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.’
14. Veliko je namreč poklicanih, toda malo izvoljenih.«
15. Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.
16. K njemu pošljejo svoje somišljenike skupaj s heródovci in ti ga vprašajo: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in res učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in se ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš na osebo.
17. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju davek ali ne?«
18. Jezus je spoznal njihovo zvitost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci?
19. Pokažite mi davčni denar!« Dali so mu denar.
20. Nato jih vpraša: »Čigava je ta podoba in napis?«
21. Odgovorijo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
22. Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.
23. Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in so ga vprašali:
24. »Učitelj, Mojzes je rekel: ‘Če kdo umrje brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi potomstvo svojemu bratu.’
25. Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel otrok, je zapustil ženo svojemu bratu;
26. tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega.
27. Za vsemi je nazadnje umrla tudi žena.
28. Čigava bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli za ženo.«
29. Jezus jim je odgovoril: »Motite se, ker ne poznate ne Svetega pisma ne božje moči.
30. Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, temveč bodo kakor angeli v nebesih.
31. O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog:
32. ‘Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov’? Ni pa Bog mrtvih, temveč živih.«
33. Ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.
34. Farizeji pa so zvedeli, da je saduceje prisilil k molku in so se zbrali na istem kraju.
35. Eden izmed njih, bil je učitelj postave, ga je skušal in vprašal:
36. »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?«
37. Odgovoril mu je: »‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem.’
38. To je največja in prva zapoved.
39. Druga pa je njej enaka: ‘Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.’
40. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
41. Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal:
42. »Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?« Odgovorijo mu: »Davidov.«
43. On jim reče: »Kako ga torej David po navdihnjenju imenuje Gospod, ko pravi:
44. ‘Gospod je rekel mojemu Gospodu: sédi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.’
45. Če ga torej David imenuje Gospod, kako more biti njegov sin?«
46. In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede, tudi se ga ni upal od tistega dne kdo še kaj vprašati.