1. Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem:
2. »Mojzesovo učiteljsko mesto so zasedli pismouki in farizeji.
3. Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo.
4. Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti.
5. Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo resice na obleki.
6. Radi imajo častna mesta na gostijah, prve sedeže v shodnicah,
7. pozdrave na cestah in da jim ljudje pravijo ‘učitelj’.
8. Vi pa ne pustite, da bi vam rekli ‘učitelj’, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi ste pa bratje.
9. Tudi na zemlji nikogar ne imenujte ‘oče’, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.
10. Tudi se ne dajte imenovati ‘vodniki’, kajti eden je vaš Vodnik, Kristus.
11. Največji med vami bodi vaš strežnik.
12. Kdor se bo poviševal, bo ponižan; in kdor se bo poniževal, bo povišan.
13. A gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Sami ne greste noter, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne pustite.
14. [Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Vdovam požirate hiše, medtem ko hinavsko opravljate dolge molitve; zaradi tega boste strože sojeni.]
15. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Prepotujete morje in kopno, da enega samega pridobite za svojo vero; in ko se to zgodi, ga naredite za sina pekla, dvakrat hujšega od sebe.
16. Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ‘Če kdo priseže pri templju, ga prisega ne veže; če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga veže.’
17. Nespametni in zaslepljeni! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje?
18. Pravite tudi: ‘Če kdo priseže pri oltarju, ga prisega ne veže, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga veže.’
19. Zaslepljenci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje?
20. Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem.
21. Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tem, ki v njem prebiva.
22. Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.
23. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Desetino dajete od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je pomembnejše v postavi: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti, onega pa ne opustiti.
24. Zaslepljeni vodniki! Komarja precejate, kamelo pa požirate.
25. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa ste polni ropa in nezmernosti.
26. Zaslepljeni farizej! Očisti najprej kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj.
27. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Podobni ste pobeljenim grobovom, ki so na zunaj lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne gnusobe.
28. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.
29. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Zidate grobnice prerokom in krasite spomenike pravičnih
30. ter govorite: ‘Če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju preroške krvi.’
31. Tako sami proti sebi spričujete, da ste sinovi tistih, ki so morili preroke.
32. Le dopolníte mero svojih očetov!
33. Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali peklenski kazni?
34. Zato, poglejte, pošiljam k vam preroke, modrijane in pismouke, nekatere boste pobili in križali, druge boste bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta,
35. da pride nad vas vsa pravična kri, ki je bila prelita na zemlji, od pravičnega Ábela do krvi Zaharíja, Berehjájevega sina, ki ste ga ubili med templjem in oltarjem.
36. Resnično vam povem: vse to bo prišlo nad ta rod.«
37. »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnáš tiste, ki so k tebi poslani! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli.
38. Zato bo vaša hiša zapuščena.
39. Povem vam pa: odslej me ne boste videli, dokler ne porečete: ‘Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!’«