1. Stopil je v čoln in se prepeljal na drugo stran. Prišel je v svoje mesto.
2. Že so nesli k njemu hromega, ki je ležal na nosilih. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Zaupaj, sin, grehi so ti odpuščeni!«
3. Nekaj pismoukov si je ob tem mislilo: »Ta govori bogokletno.«
4. Jezus pa je spoznal njihove misli in rekel: »Zakaj sami pri sebi hudobno mislite?
5. Kaj je laže reči: ‘Grehi so ti odpuščeni’ ali reči: ‘Vstani in hôdi’?
6. Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« reče tedaj hromemu: »Vstani, vzemi svoja nosila in pojdi domov!«
7. Vstal je in šel domov.
8. Ko so množice to videle, so se zbale in hvalile Boga, da je dal ljudem takšno oblast.
9. Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedèl pri mitnici. Rekel mu je: »Hôdi za menoj!« Vstal je in šel za njim.
10. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov in so jedli z Jezusom in njegovimi učenci.
11. Farizeji so to opazili in govorili učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?«
12. On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.
13. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: ‘Usmiljenja hočem in ne daritve.’ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
14. Tedaj stopijo k njemu Janezovi učenci in ga vprašajo: »Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji učenci pa ne?«
15. Jezus jim odgovori: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Pridejo pa dnevi, ko jim bo ženin vzet in takrat se bodo postili.
16. Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še večja luknja.
17. Novega vina tudi ne vlivajo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa uničijo. Novo vino vlivajo v nove mehove in se oboje ohrani.«
18. Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki predstojnik shodnice. Poklonil se mu je do tal in rekel: »Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo oživela.«
19. Jezus je vstal, šel z njim in učenci so ga spremljali.
20. Tedaj se je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se dotaknila roba njegove obleke.
21. Mislila si je namreč: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.«
22. Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in rekel: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila zdrava od tiste ure.
23. Ko je Jezus prišel v predstojnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekel:
24. »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« Oni pa so se mu posmehovali.
25. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel je deklico za roko in je vstala.
26. Glas o tem pa je šel po vsem tistem kraju.
27. Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Davidov sin, usmili se naju!«
28. Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus ju vpraša: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Dà, Gospod,« mu odvrneta.
29. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!«
30. In oči so se jima odprle. Jezus jima je potlej strogo naročil: »Glejta, da nihče ne zve!«
31. Ko pa sta odšla, sta pripovedovala o njem po vsej tisti deželi.
32. Ko sta odhajala, so privedli k njemu nemega človeka, ki je bil obseden.
33. Izgnal je hudega duha in mutec je spregovoril. Množice so se čudile in govorile: »Nikoli se kaj takega ni videlo v Izraelu.«
34. Farizeji pa so govorili: »S poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.«
35. Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal blagovest kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in slabost.
36. Ko je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce brez pastirja.
37. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo.
38. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.«