1. »Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd.
2. Z delavci se je pogodil za en denar na dan in jih poslal v vinograd.
3. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela.
4. Tudi tem je rekel: ‘Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.’
5. In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako.
6. Ko je šel okrog enajste ure ven, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ‘Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?’
7. ‘Ker nas nihče ni najel,’ so mu odgovorili. Tedaj jim reče: ‘Pojdite tudi vi v vinograd!’
8. Pod noč pa je rekel gospodar vinograda svojemu oskrbniku: ‘Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.’
9. Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denar.
10. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi ti dobili vsak po en denar.
11. Ko so denar prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ:
12. ‘Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.’
13. Odgovoril je enemu izmed njih: ‘Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denar?
14. Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi.
15. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?’
16. Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«
17. Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajstere učence na sámo in jim med potjo rekel:
18. »Poslušajte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt
19. in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo vstal.«
20. Tedaj je stopila k njemu mati Zebedéjevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila.
21. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Odvrnila je: »Reci, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«
22. Jezus je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram piti jaz?« Rekla sta mu: »Moreva.«
23. Reče jima: »Moj kelih bosta pač pila; dajati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.«
24. Ko je drugih deset to slišalo, so bili nejevoljni nad bratoma.
25. Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad svojimi narodi in da jim velikaši dajejo čutiti oblast.
26. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik;
27. in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vaš služabnik!
28. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
29. Ko so odhajali iz Jêrihe, se mu je pridružila velika množica.
30. Kraj pota sta sedela dva slepa. Ko sta slišala, da Jezus prihaja mimo, sta zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!«
31. Množica ju je posvarila, naj umolkneta, onadva pa sta še močneje zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!«
32. Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?«
33. »Gospod, da bi se nama oči odprle,« sta odgovorila.
34. Jezus se ju je usmilil. Dotaknil se je njunih oči in takoj sta spregledala ter šla za njim.