1. Rekel jim je tudi: »Resnično vam povem: nekateri izmed tu navzočih ne bodo umrli, dokler ne bodo videli, da je božje kraljestvo prišlo z močjo.«
2. Čez šest dni vzame Jezus s seboj Petra, Jakoba in Janeza in jih same povede na visoko goro v samoto. Tam se je vpričo njih spremenil.
3. Njegova oblačila so se svetila bleščeče belo, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.
4. Prikazal se jim je Elíja z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom.
5. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Elíju enega.«
6. Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker se jih je polotila groza.
7. Naredil se je oblak in jih obdal s senco. Iz oblaka se je zaslišal glas: »To je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga!«
8. Ko so se naglo ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega ob sebi.
9. Medtem, ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne razlagajo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.
10. To besedo so ohranili zase in se med seboj menili, kaj pomeni vstati od mrtvih.
11. Tedaj so ga vprašali: »Zakaj pravijo pismouki, da mora prej priti Elíja?«
12. Rekel jim je: »Elíja bo res prišel in bo vse prenovil, toda zakaj je potem pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?
13. Sicer vam pa povem: Elíja je že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«
14. Ko so se vrnili k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so se prepirali z njimi.
15. Takoj, ko so ljudje Jezusa opazili, so ostrmeli, odhiteli so k njemu in ga pozdravljali.
16. Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?«
17. Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh.
18. Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«
19. Odgovoril jim je: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!«
20. In privedli so ga k njemu. Kakor hitro ga je duh zagledal, je takoj dečka stresel, da je padel na tla, se premetaval in penil.
21. Vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu že to dogaja?« Odgovoril je: »Od otroških let.
22. Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«
23. Jezus mu je rekel: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«
24. Dečkov oče je tedaj naglas zavpil: »Verujem, pomagaj mi v neveri!«
25. Ko je Jezus videl, da vrejo ljudje skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in se ne vrni več vanj!«
26. Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal, kakor bi bil mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.«
27. Jezus ga je prijel za roko, ga vzdignil in je vstal.
28. Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«
29. Odgovoril jim je: »Ta rod se ne dá izgnati drugače kot z molitvijo.«
30. Od tam so šli naprej in prepotovali Galilejo, vendar ni hotel, da bi kdo to zvedel.
31. Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen, bo po treh dneh vstal.«
32. Oni pa teh besed niso razumeli, vendar si ga niso upali vprašati.
33. Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?«
34. Oni pa so molčali, kajti med potjo so med seboj razpravljali, kateri izmed njih je največji.
35. Tedaj je sedel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«
36. In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:
37. »Kdor sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
38. Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.«
39. Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti čudeža v mojem imenu in takoj o meni grdo govoriti.
40. Kdor ni proti nam, je z nami.
41. Kdor vam dá piti kozarec vode zato, ker ste Kristusovi, resnično vam povem: zagotovo ne bo zgubil svojega plačila.«
42. »Kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo vame, je zanj bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje.
43. Če te tvoja roka zapeljuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da greš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj,
44. [kjer črv ne umrje in ogenj ne ugasne.]
45. Če te tvoja noga zapeljuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš kruljav v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel,
46. [kjer črv ne umrje in ogenj ne ugasne.]
47. Če te tvoje oko zapeljuje, ga izderi! Bolje je zate, da greš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel,
48. kjer njihov črv ne umrje in ogenj ne ugasne.
49. Vsak bo namreč z ognjem osoljen.
50. Sol je nekaj dobrega. Če pa se sol pokvari, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!«