1. Bilo je dva dni pred velikonočno večerjo in praznikom opresnikov. Véliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo prijeli in umorili.
2. Rekli pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nastal nemir med ljudmi.«
3. Ko je bil v Betániji in sedèl pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dišečega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo.
4. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata dišečega mazila?
5. Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarjev in dali ubogim!« In hudovali so se nanjo.
6. Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila.
7. Reveže imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno.
8. Kar je mogla, je storila. Že vnaprej mi je mazilila telo za pogreb.
9. Resnično vam povem: kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«
10. Tedaj je Juda Iškarijót, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izdal.
11. Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denarja. In iskal je ugodno priložnost, da bi jim ga izročil.
12. Prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno večerjo?«
13. Tedaj pošlje dva izmed učencev in jima reče: »Pojdita v mesto in prišel vama bo nasproti moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim
14. in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ‘Učitelj sprašuje: kje je moj prostor, kjer bi jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?’
15. In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, opremljeno in pripravljeno; tam poskrbita za nas.«
16. Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je bil povedal, in sta pripravila velikonočno večerjo.
17. Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi.
18. In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično vam povem: eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.«
19. Prevzela jih je žalost in drug za drugim so ga spraševali: »Saj menda nisem jaz?«
20. On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka v skledo.
21. Sin človekov sicer odhaja, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.«
22. Medtem ko so jedli, je vzel kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.«
23. Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so iz njega pili.
24. Rekel jim je: »To je moja kri, kri zaveze, ki se preliva za mnoge.
25. Resnično vam povem: ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom novega pil v božjem kraljestvu.«
26. Ko so odpeli zahvalno pesem, so odšli proti Oljski gori.
27. In Jezus jim reče: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: ‘Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.’
28. Toda po svojem vstajenju pojdem pred vami v Galilejo.«
29. Peter pa mu je rekel: »Tudi če se vsi pohujšajo, jaz se ne bom.«
30. Jezus mu odvrne: »Resnično ti povem: preden bo petelin nocoj, to noč, dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.«
31. On pa je še kar naprej govoril: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, ne, ne bom te zatajil.« Podobno so govorili tudi vsi drugi.
32. Medtem pridejo na pristavo, ki se imenuje Getsémani, in reče svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!«
33. S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza in se začne tresti in od groze trepetati.
34. Reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!«
35. In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega.
36. Govoril je: »Aba! Oče, vse ti je mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«
37. Nato se vrne in vidi, da spijo. Petru reče: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden?
38. Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.«
39. Spet je odšel in molil z istimi besedami.
40. Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo. Zelo se jim je dremalo in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.
41. Še tretjič pride in jim reče: »Še vedno spite in počivate? Dosti je! Ura je prišla. Zdaj izročajo Sina človekovega v roke grešnikom.
42. Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec je že blizu.«
43. In takoj, ko je še govoril, se je pojavil Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica z meči in koli, ki so jo poslali véliki duhovniki in starešine.
44. Izdajalec jim je dal znamenje, češ: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga previdno odpeljite.«
45. Ko je prišel, je takoj stopil k njemu in rekel: »Učitelj!« in ga je poljubil.
46. Oni pa so stegnili roke po njem in ga prijeli.
47. Eden izmed zraven stoječih je izdrl meč, mahnil po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.
48. Tedaj jim je Jezus rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli.
49. Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli, vendar naj se spolnijo knjige Svetega pisma.«
50. In vsi so ga zapustili in zbežali.
51. Neki mladenič je šel za njim. Ogrnjen je bil samo z rjuho. Zgrabili so ga,
52. on pa je pustil rjuho in nag pobegnil.
53. Jezusa so odpeljali k vélikemu duhovniku, tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki.
54. Peter pa je šel od daleč za njim prav na dvorišče hiše vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki vélikega duhovnika in se pri ognju grel.
55. Véliki duhovniki in ves véliki zbor pa so iskali pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti.
56. Veliko jih je namreč po krivem pričalo proti njemu, toda njihove izjave se niso ujemale.
57. Nato jih je nekaj nastopilo in takole lažnivo pričalo zoper njega:
58. »Mi smo ga slišali, ko je rekel: ‘Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh zgradil drugega, ki ne bo narejen z rokami.’«
59. A tudi v tem se njihovo pričevanje ni ujemalo.
60. Tedaj je vstal véliki duhovnik in vpričo vseh vprašal Jezusa: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar pričajo proti tebi?«
61. On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?«
62. Jezus pa mu je rekel: »Jaz sem. Videli pa boste Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnegain priti z oblaki neba.«
63. Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svojo obleko in rekel: »Kaj potrebujemo še prič?
64. Bogokletje ste slišali. Kaj se vam zdi?« Vsi so ga obsodili, da zasluži smrt.
65. Tedaj so začeli nekateri pljuvati vanj, mu zakrivali obraz in ga tolkli s pestmi ter govorili: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga bíli po obrazu.
66. Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika.
67. Ko zagleda Petra, da se greje pri ognju, ga premeri z očmi in reče: »Tudi ti si bil s tem Nazaréčanom, z Jezusom.«
68. On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj govoriš.« Nato se je umaknil ven proti veži in petelin je zapel.
69. Ko ga je dekla opazila, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.«
70. On pa je spet tajil. Kmalu nato so zraven stoječi Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.«
71. On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.«
72. Tisti hip je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je bil Jezus rekel: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil,« in je planil v jok.