1. In zberejo se okrog njega farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema,
2. ter opazijo, da nekaj njegovih učencev jé z nečistimi, to je obredno neumitimi rokami.
3. Farizeji namreč in Judje sploh se držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok.
4. Tudi živil s trga ne jedo, če jih prej ne operejo. Še več drugih reči se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce.
5. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?«
6. Odgovoril jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ‘To ljudstvo me časti z ustnicami,
7. a njihovo srce je daleč od mene. Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.’
8. Božjo zapoved zametujete in se držite človeškega izročila.«
9. In še jim je rekel: »Spretno izigravate božjo zapoved, da se držite svojega izročila!
10. Mojzes je namreč rekel: ‘Spoštuj očeta in mater’ in ‘Kdor preklinja očeta ali mater, naj ga zadene smrtna kazen.’
11. Vi pa pravite: ‘Če kdo reče očetu ali materi: Vse, kar dolgujem tebi, je korbán,’ to se pravi dar templju;
12. s tem mu niti ne dovolite, da bi še kaj storil za očeta ali mater.
13. S svojim izročilom, ki ga širite, razveljavljate božjo besedo. In še veliko temu podobnega počenjate.«
14. Tedaj je spet poklical ljudi k sebi in jim govoril: »Poslušajte me vsi in umejte!
15. Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, pač pa ga omadežuje to, kar pride iz človeka.
16. [Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!]«
17. Ko se je od množice napotil v hišo, so ga njegovi učenci vprašali, kaj je mislil s to primero.
18. Rekel jim je: »Tako, tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more nič omadeževati,
19. kar pride vanj od zunaj, ker ne pride v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči?« S tem je povedal, da so vse jedi čiste.
20. »Kar pride iz človeka,« je nadaljeval, »to ga omadežuje.
21. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji,
22. prešuštva, pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
23. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
24. Vstal je in šel od tam v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo. Želel je, da bi nihče tega ne zvedel, vendar ni mogel ostati skrit.
25. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.
26. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj bi izgnal hudega duha iz njene hčere.
27. Rekel ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
28. Ona pa je odvrnila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo drobtinice, ki jih otroci mečejo proč.«
29. Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, hudi duh je že šel iz tvoje hčere.«
30. Odšla je domov in našla deklico, ko je ležala v postelji; hudi duh je šel iz nje.
31. Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sídon proti Galilejskemu jezeru v notranjost dežele Deseteromestja.
32. Tedaj mu privedejo gluhega, ki je tudi težkó govoril, in ga prosijo, da bi položil roko nanj.
33. Vzel ga je od množice vstran, mu položil prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika.
34. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efetà!« to je »Odpri se!«
35. Pri priči so se mu odprla ušesa, sprostila se je vez njegovega jezika in je gladko govoril.
36. Naročil jim je, naj tega nikomur ne pripovedujejo; toda če jim je še tako naročal, so ga kar naprej razglašali
37. in na vso moč začudeni govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«