1. Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel:
2. »Smilijo se mi ti ljudje, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti.
3. Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.«
4. Njegovi učenci so mu odgovorili: »Kako jih bo mogel kdo tukaj v puščavi nasititi s kruhom?«
5. Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.«
6. Tedaj naroči, naj množica séde po tleh. Vzel je tistih sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico.
7. Imeli so tudi nekaj ribic. Ko jih je blagoslovil, je vêlel, naj jih ponudijo.
8. Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke kosov, sedem košar;
9. bilo pa jih je okoli štiri tisoč. Nato jih je odpustil;
10. sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.
11. Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim. Skušali so ga in zahtevali od njega znamenje z neba.
12. Iz dna duše je vzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično vam povem: temu rodu ne bo dano znamenje.«
13. In pustil jih je, spet stopil v čoln ter odplul na drugo stran jezera.
14. Pozabili so vzeti kruh; v čolnu so imeli en sam hleb s seboj.
15. Opominjal jih je: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Heródovega kvasa.«
16. Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha.
17. Spoznal je to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zaslepljeno?
18. Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Se ne spominjate,
19. ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč, koliko polnih košev ostankov ste nabrali?« Rečejo mu: »Dvanajst.«
20. »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košar ostankov ste nabrali?« Rečejo mu: »Sedem.«
21. Tedaj jim je rekel: »Mar še ne uvidite?«
22. Dospejo v Betsájdo. Privedejo mu slepega in ga prosijo, da bi se ga dotaknil.
23. Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?«
24. Slepi se je ozrl kvišku in rekel: »Zaznavam ljudi, kakor da bi drevesa hodila okrog.«
25. Nato mu je še enkrat položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl.
26. Poslal ga je domov z naročilom: »V vas pa nikar ne hôdi!«
27. Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezaréje Filípove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«
28. Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi, Elija; spet drugi, eden od prerokov.«
29. Potem jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Oglasil se je Peter in mu rekel: »Ti si Kristus.«
30. Nato jim je strogo naročil, naj nikomur ne pripovedujejo o njem.
31. In začel jih je učiti, kako bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, kako ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili, a po treh dneh bo vstal.
32. O teh stvareh jim je odkrito govoril. Tedaj ga Peter potegne vstran in mu začne braniti.
33. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: »Poberi se od mene, satan, ker ne misliš po božje, ampak po človeško!«
34. Tedaj je poklical k sebi množico z učenci vred in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj križ in hodi za menoj.
35. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.
36. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa pogubi?
37. Kaj neki more človek dati v zameno za svoje življenje?
38. Kdor pa se mene in mojih besed sramuje pred tem Bogu nezvestim in grešnim rodom, se ga bo sramoval tudi Sin človekov, ko bo prišel v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.«