1. Ko je torej Jezus zvedel, da so farizeji slišali, kako pridobiva in krščuje več učencev kakor Janez –
2. čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci, –
3. je zapustil Judejo in spet prišel v Galilejo.
4. Moral je iti skozi Samaríjo.
5. Dospel je torej v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, nedaleč od posesti, ki jo je dal Jakob svojemu sinu Jožefu.
6. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je sédel kar k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
7. Tedaj pride neka žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti!«
8. Njegovi učenci so bili odšli v mesto, da bi nakupili živeža.
9. Samarijanka mu odvrne: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč ne marajo imeti stika s Samarijani).
10. Jezus ji odgovori:»Če bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi:‘Daj mi piti,’bi ga ti prosilain dal bi ti žive vode.«
11. Žena mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Odkod imaš torej živo vodo?
12. Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil sam, njegovi sinovi in njegova živina?«
13. Jezus ji odvrne:»Vsak, ki pije to vodo,bo spet žejen.
14. Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz,ne bo nikoli žejen,ampak bo voda, ki mu jo bom dal,postala v njem vrelec vode,ki žubori v večno življenje.«
15. Žena mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in mi ne bo treba hoditi semkaj zajemat.«
16. Odvrne ji: »Pojdi in pokliči svojega moža in se vrni!«
17. Žena mu odgovori: »Nimam moža.« Jezus ji reče: »Dobro si rekla: ‘Nimam moža;’
18. kajti pet mož si imela, in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.«
19. Žena mu odvrne: »Gospod, vidim, da si prerok.
20. Naši očetje so molili na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.«
21. Jezus ji pravi:»Veruj mi, žena, da pride ura,ko ne bodo molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu.
22. Vi molite, česar ne poznate,mi pa molimo, kar poznamo,kajti zveličanje pride od Judov.
23. Pride pa ura in je že zdaj,ko bodo pravi častilci molili Očetav duhu in resnici.Prav takih molilcev si namreč želi Oče.
24. Bog je duh,in kateri ga molijo,ga morajo moliti v duhu in resnici.«
25. Žena mu odvrne: »Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo vse oznanil.«
26. Jezus ji odgovori: »Jaz sem; jaz, ki govorim s teboj.«
27. Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar ga nobeden ni vprašal: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?«
28. Tedaj je žena odložila vrč, odhitela v mesto in pripovedovala ljudem:
29. »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Kristus?«
30. Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.
31. Medtem so ga učenci silili in govorili: »Učitelj, jej!«
32. Rekel jim je: »Jaz uživam hrano, ki je vi ne poznate.«
33. Učenci so se tedaj spraševali: »Menda mu ni kdo prinesel jesti?«
34. Jezus jim je rekel:»Moja jed je,da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal,in dovršim njegovo delo.
35. Ali ne pravite vi:‘Še štiri mesece in žetev je tu.’?Jaz pa vam pravim:povzdignite oči in poglejte polja,da so zrela za žetev.
36. Žanjec prejema plačiloin spravlja pridelek za večno življenje,da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec.
37. V tem je pregovor resničen:‘Eden seje, drugi žanje.’
38. Poslal sem vas, da boste poželi,za kar se niste trudili.Drugi so se trudili,vi pa pobirate sadove njihovega dela.«
39. Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi besed žene: »Vse mi je povedal, kar sem storila.«
40. Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj bi ostal pri njih; in ostal je tam dva dni.
41. Tedaj jih je zaradi njegove besede še veliko več začelo verovati.
42. Ženi pa so rekli: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja. Sami smo ga namreč slišali in vemo, da je on zares zveličar sveta.«
43. Po teh dveh dneh je šel od tam proti Galileji.
44. Jezus je sicer sam rekel, da prerok ne uživa časti v domačem kraju.
45. Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je ob prazniku storil v Jeruzalemu; tudi sami so bili namreč za praznik tam.
46. Prišel je torej spet v galilejsko Kano, kjer je bil spremenil vodo v vino. V Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina.
47. Ko je zvedel, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina, ki že umira.
48. Jezus mu je rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.«
49. Uradnik mu reče: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umrje.«
50. Jezus mu odvrne: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus in odšel.
51. Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in sporočili: »Tvoj sin živi.«
52. Vprašal jih je, katero uro mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je mrzlica pustila.«
53. Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« Veroval je sam in vsi njegovi domači.
54. To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.