1. Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem.
2. V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih lop.
3. V njih je poležavalo veliko bolnikov: slepih, hromih, sušičnih. Čakali so na plivkanje vode,
4. kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in voda je plivkala. Kdor je po plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katerokoli bolezen.
5. Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let.
6. Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel, kajne?«
7. Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar voda zaplivka. Medtem ko se pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug.«
8. Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svoja nosila in hôdi!«
9. Mož je pri priči ozdravel. Vzel je nosila in hodil.Tisti dan pa je bila sobota.
10. Zato so Judje rekli ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati nosil!«
11. On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ‘Vzemi svoja nosila in hôdi!’«
12. Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ‘Vzemi nosila in hôdi’?«
13. Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica.
14. Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!«
15. Mož je odšel in povedal Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16. Zaradi tega, ker je takšne reči delal na soboto, so Judje Jezusa preganjali.
17. Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče neprenehoma dela in tudi jaz delam.«
18. Zato so ga Judje še bolj zalezovali, da bi ga umorili, ker je ne samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.
19. Jezus je torej spregovoril in jim rekel:»Resnično resnično vam povem:Sin ne more delati ničesar sam od sebe,ampak le to, kar vidi, da dela Oče;kar namreč dela Oče,dela enako tudi Sin.
20. Oče ima namreč Sina radin mu pokaže vse, kar snuje samin še večja dela od teh mu bo pokazal,tako da se boste čudili.
21. Kakor namreč Oče obuja mrtvein jih vrača v življenje,tako tudi Sin daje življenje, komur hoče.
22. Oče namreč nikogar ne sodi,ampak je dal vso sodbo Sinu,
23. da bi vsi častili Sina,kakor častijo Očeta.Kdor ne časti Sina,tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal.
24. Resnično resnično vam povem:Kdor posluša mojo besedoin veruje njemu, ki me je poslal,ima večno življenjein ne pride v obsodbo,temveč je prestopil iz smrti v življenje.
25. Resnično resnično vam povem:pride ura in je že zdaj,ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina,in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.
26. Kakor ima namreč Oče življenje v sebi,tako je dal tudi Sinu,da ima življenje v sebi.
27. Oblast mu je dal, da sodi,ker je Sin človekov.
28. Ne čudíte se temu,kajti pride ura,v kateri bodo slišali njegov glas vsi,ki so v grobeh.
29. In tisti, ki so delali dobro,bodo vstali k življenju,tisti pa, ki so delali húdo,bodo vstali k obsodbi.
30. Jaz ne morem sam od sebe ničesar storiti:kakor slišim, tako sodim,in moja sodba je pravična,ker ne iščem svoje volje,ampak voljo tistega, ki me je poslal.«
31. »Če jaz pričujem o sebi,moje pričevanje ni veljavno;
32. drug je, ki pričuje o meni,in vem, da je pričevanje,ki ga daje o meni, veljavno.
33. Vi ste napotili poslance k Janezuin pričeval je za resnico.
34. Meni se sicer ni treba opirati na človeško pričevanje,vendar to pripovedujem zato, da bi se vi rešili.
35. On je bil svetilka, ki gori in sveti,vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči.
36. Moje pričevanje je večje kakor Janezovo:dela namreč, ki mi jih je dal narediti moj Oče,prav ta dela, ki jih opravljam,pričajo o meni, da me je poslal Oče.
37. In tudi Oče, ki me je poslal,je pričal o meni:vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasune videli njegovega obličja.
38. In tudi njegova beseda ne prebiva v vas,ker ne verjamete tistemu, ki ga je poslal.
39. Preiskujete Sveto pismo,ker mislite, da imate v njem večno življenje,a prav Sveto pismo pričuje o meni.
40. Toda vi nočete priti k meni,da bi imeli življenje.
41. Ne sprejemam časti od ljudi;
42. sicer pa vas poznam:v vas ni ljubezni do Boga.
43. Prišel sem v imenu svojega Očetain me nočete sprejeti.Če pride kdo drug v svojem imenu,ga boste sprejeli.
44. Kako bi mogli verovati vi,ki sprejemate čast drug od drugegain ne iščete časti, ki jo daje edini Bog?
45. Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu,vaš tožnik je Mojzes,v katerega zaupate.
46. Če bi namreč verjeli Mojzesu,bi verjeli tudi meni,ker je pisal o meni.
47. Če pa ne verjamete njegovim spisom,kako boste verjeli mojim besedam?«