1. Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betánijo, kjer je bival Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih.
2. Tam so mu pripravili večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi.
3. Tedaj je Marija vzela funt dragocenega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu jih obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišečem olju.
4. Juda Iškarijót, eden izmed njegovih učencev, ki ga je pozneje izdal, je rekel:
5. »Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarjev in razdelili ubogim?«
6. Tega pa ni rekel, ker bi mu bili ubogi pri srcu, ampak ker je bil tat; imel je namreč denarnico in je izmikal, kar so dajali vanjo.
7. Jezus je rekel: »Pustite jo, za moj pogrebni dan ga je prihranila.
8. Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«
9. Velika množica Judov je zvedela, da je tam, in prišla ne le zaradi Jezusa, ampak tudi zato, da bi videla Lazarja, ki ga je obudil od mrtvih.
10. Véliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja,
11. ker se je zaradi njega veliko Judov ločilo od njih in verovalo v Jezusa.
12. Drugi dan je velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem.
13. Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali: »Hozána! Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu!In Izraelov kralj!«
14. Jezus je našel osliča in sédel nanj, kakor je pisano:
15. »Ne boj se, síonska hči! Glej, tvoj kralj prihaja in jezdi na osličjem mladiču.«
16. Njegovi učenci sprva niso tega razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili.
17. Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj.
18. Prav zato mu jih je tudi toliko prišlo naproti, ker se je razvedelo, da je naredil to znamenje.
19. Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo za njim.«
20. Med tistimi, ki so prišli na praznik molit, je bilo tudi nekaj Grkov.
21. Stopili so k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.«
22. Filip gre to povedat Andreju, Andrej in Filip stopita k Jezusu in mu to povesta.
23. Jezus jima odgovori:»Prišla je ura,da se poveliča Sin človekov.
24. Resnično resnično vam povem:če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje,ostane sámo;če pa umrje,obrodi obilo sadu.
25. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil;kdor pa svoje življenje na tem svetu zaničuje,ga bo ohranil za večno življenje.
26. Če kdo hoče služiti meni,naj hodi za menoj,in kjer sem jaz,tam bo tudi moj služabnik.Če kdo služi meni, ga bo počastil Oče.«
27. »Zdaj je moja duša vznemirjena.In kaj naj rečem:Oče, reši me iz te ure?A zaradi te ure sem vendar prišel.
28. Oče, poveličaj svoje ime!«Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.«
29. Množica, ki je stala zraven in to slišala, je rekla: »Zagrmelo je.« Drugi pa so menili: »Angel mu je odgovoril.«
30. Oglasil se je Jezus in rekel:»Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas.
31. Zdaj je sodba nad tem svetom,zdaj bo vladar tega sveta izgnan,
32. in ko bom povzdignjen z zemlje,bom vse pritegnil k sebi.«
33. To je rekel, da je nakazal, kakšne smrti bo umrl.
34. Množica mu je odgovorila: »Slišali smo iz postave, da Kristus ostane vekomaj; kaj potem govoriš, da mora biti Sin človekov povzdignjen? Kdo je ta Sin človekov?«
35. Jezus jim je odgovoril:»Le še malo časa je luč med vami.Hodíte, dokler imate luč,da vas ne objame tema.Kdor tava v temi, ne vé, kam gre.
36. Dokler imate luč,verujte v luč,da postanete otroci luči.«To jim je Jezus povedal in odšel ter se skril pred njimi.
37. Čeprav je vpričo njih storil toliko znamenj, niso verovali vanj,
38. da se je spolnila beseda, ki jo je izrekel prerok Izaija: »Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju in komu se je razodela Gospodova roka?«
39. Verovati niso mogli zato, ker je Izaija na drugem mestu dejal:
40. »Oslepil jim je oči in jim zakrknil srce, da z očmi ne bi videli in s srcem ne umeli in se ne bi spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.«
41. To je povedal Izaija, ker je videl njegovo slavo in je o njem govoril.
42. Vendar jih je bilo tudi med voditelji precéj, ki so začeli verovati vanj, toda zaradi farizejev tega niso priznavali, da jih ne bi izključili iz shodnice.
43. Bolj jim je šlo za človeško čast kakor za božjo.
44. Jezus je zaklical:»Kdor véruje vame,ne véruje vame,temveč v tistega, ki me je poslal.
45. Kdor vidi mene,vidi tistega, ki me je poslal.
46. Prišel sem kot luč na svet,da nihče, ki véruje vame, ne ostane v temi.
47. Če kdo sliši moje besede in jih ne ohrani,ga ne sodim jaz,ker nisem prišel, da bi svet sodil,ampak da bi ga rešil.
48. Kdor me zaničuje in ne sprejema mojih besed,ima nad seboj sodnika:nauk, ki sem ga oznanil,ga bo sodil poslednji dan;
49. kajti nisem govoril sam od sebe,temveč Oče, ki me je poslal,mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj oznanim,
50. in vem, da je njegova zapoved večno življenje.Kar torej govorim,govorim tako, kakor mi je povedal Oče.«