1. Pred velikonočnim praznikom je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu. Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je izkazal ljubezen do konca.
2. Med večerjo je hudič že vdihnil odločitev v srce Juda Iškarijóta, Simonovega sina, da ga izda.
3. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in se vrača k Bogu,
4. je vstal od večerje, odložil vrhnjo obleko, vzel prt in se z njim opasal.
5. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s prtom, s katerim je bil opasan.
6. Ko pride k Simonu Petru, mu ta reče: »Gospod, ti mi boš noge umival?«
7. Jezus mu odvrne: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.«
8. Peter mu reče: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu odgovori: »Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.«
9. Simon Peter mu reče: »Gospod, potem pa ne samo nog, temveč tudi roke in glavo.«
10. Jezus mu pravi: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge, in je ves čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.«
11. Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.«
12. Ko jim je umil noge in vzel vrhnjo obleko, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil?
13. Vi me kličete ‘Učitelj’ in ‘Gospod’. In prav pravite, saj to sem.
14. Če sem vam torej jaz, Gospod in Učitelj, umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge.
15. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.
16. Resnično resnično vam povem: služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal.
17. Če to veste, blagor vam, če boste to delali!
18. Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, vendar naj se izpolni Sveto pismo: ‘Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni.’
19. Že zdaj vam povem,preden se zgodi,da boste, ko se bo zgodilo,verovali, kdo sem jaz.
20. Resnično resnično vam povem:kdor sprejme tistega, ki ga pošljem,sprejme mene;kdor pa sprejme mene,sprejme tistega, ki me je poslal.«
21. Ko je Jezus to izgovoril, se je globoko vznemiril in naravnost rekel:»Resnično resnično vam povem:eden izmed vas me bo izdal.«
22. Učenci so se spogledovali, ker si niso mogli misliti, o kom govori.
23. Eden izmed njegovih učencev, tisti, ki ga je Jezus ljubil, je sedèl ob Jezusu.
24. Simon Peter mu pomigne, naj ga vpraša, o kom govori.
25. Ta se obrne, tako da je sklonjen k Jezusovim prsim, in mu reče: »Gospod, kdo?«
26. Jezus odgovori: »Tisti, ki mu bom pomočil grižljaj in mu ga dal.« Tedaj pomoči grižljaj, ga vzame in dá Judu, sinu Simona Iškarijóta.
27. Ko je Juda vzel grižljaj, je šel satan vanj. Jezus mu je tedaj rekel: »Kar misliš storiti, stôri hitro.«
28. Nobeden izmed tistih, ki so bili pri mizi, pa ni razumel, zakaj mu je to rekel.
29. Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri mislili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, kar potrebujemo za praznik,« ali da naj dá kaj ubogim.
30. Ko je torej vzel tisti grižljaj, je takoj odšel; bila pa je noč.
31. Ko je odšel, je Jezus rekel:»Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem.
32. Če je Bog poveličan v njem,ga bo tudi Bog poveličal v sebiin poveličal ga bo kmalu.
33. Moji ljubi!Le malo časa bom še med vami.Iskali me boste,in kakor sem rekel Judom,zdaj pravim tudi vam:kamor grem jaz, vi ne morete priti.
34. Novo zapoved vam dam:Ljubíte drug drugega!Kakor sem vas jaz ljubil,tako tudi vi ljubíte drug drugega!
35. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci,če boste ljubili drug drugega.«
36. Simon Peter ga vpraša: »Gospod, kam odhajaš?« Jezus mu odgovori: »Kamor grem, zdaj ne moreš za menoj, prišel boš pa pozneje.«
37. Peter mu reče: »Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.«
38. Jezus odvrne: »Življenje daš zame? Resnično resnično ti povem: petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.«