1. Sveti bratje, deležni ste nebeškega klica! Zato uprite svojega duha v Jezusa, odposlanca in vélikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo.
2. On je zvest tistemu, ki ga je postavil, kakor je bil Mojzes zvest v vsej božji hiši.
3. On namreč zasluži toliko večjo slavo, kolikor večja čast gre tistemu, ki hišo zgradi, kakor hiši sami.
4. Vsako hišo pač nekdo zgradi. Tisti, ki je vse naredil, pa je Bog.
5. Mojzes je bil kot služabnik zvest v vsej njegovi hiši, da bi pričeval o tem, kar naj bi se pozneje oznanjalo.
6. A Kristus je kot Sin nad svojo hišo. Njegova hiša pa smo mi, če ohranimo zaupanje in ponos, ki ga daje upanje.
7. Zato poslušajte, kako govori Sveti Duh: »Če danes zaslišite njegov glas,
8. ne zakrknite svojih src kakor ob uporu na dan preskušnje v puščavi!
9. Tam so me vaši očetje skušali in preskusili, čeprav so
10. štirideset let gledali moja dela. Zato sem se razsrdil nad tem rodom in rekel: Vedno blodijo njihova srca in niso spoznali mojih poti.
11. Zato sem prisegel v svoji jezi: Bomo videli, če bodo stopili v kraj mojega počitka!«
12. Pazíte, bratje, da kateri med vami ne bo imel hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga.
13. Nasprotno, iz dneva v dan drug drugega spodbujajte, dokler še lahko rečemo »danes«, da ne bi koga izmed vas greh prevaral in bi zakrknil.
14. Kristusa smo namreč deležni, če začetno vero res ohranimo trdno do konca,
15. saj je rečeno: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu.«
16. Kdo so bili tisti, ki so poslušali, pa so se upirali? Mar ne vsi, ki so pod Mojzesovim vodstvom šli iz Egipta?
17. Koga je »štirideset let težkó prenašal«? Mar ne tistih, ki so grešili in katerih trupla so popadala v puščavi?
18. Katerim je »prisegel, da ne bodo stopili v kraj njegovega počitka«, če ne tistim, ki so bili neposlušni?
19. Tako vidimo, da niso mogli vstopiti zaradi nevere.