Poglavja

  1. 1
  2. 2
  3. 3
  4. 4
  5. 5
  6. 6
  7. 7
  8. 8
  9. 9
  10. 10
  11. 11
  12. 12
  13. 13

Nova Zaveza

Hebrejcem 11 Jubilejni prevod Nove zaveze (JUB)

Vera

1. Je pa vera temelj tistega, v kar upamo, zagotovilo tistega, česar ne vidimo.

2. Zaradi nje so namreč stari dosegli priznanje.

3. Po veri spoznavamo, da je bil svet urejen z božjo besedo, tako da vidni svet ni nastal iz tega, kar se vidi.

4. Ker je Ábel veroval, je daroval Bogu popolnejšo daritev kakor Kajn. Zaradi nje je dobil priznanje, da je pravičen, ker je Bog potrdil njegove darove. Po njej še vedno govori, čeprav je umrl.

5. Ker je Hénoh veroval, je bil prenesen, da ni videl smrti, in »ga ni bilo najti, ker ga je Bog prenesel«. Zakaj preden je bil prenesen, je dobil priznanje, da je »Bogu všeč«.

6. Brez vere pa na moremo biti Bogu všeč. Kdor hoče priti k Bogu, mora namreč verovati, da jè in da poplača tiste, ki ga iščejo.

7. Ker je Nóe veroval, je bil vpeljan v stvari, ki še niso bile vidne. V svetem strahu je naredil ladjo, da bi rešil družino. Po veri je obsodil svet in postal deležen pravičnosti, ki jo daje vera.

8. Ker je Abraham veroval, je ubogal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre.

9. Ker je veroval, se je preselil v obljubljeno deželo kot tujec in se z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, nastanil v šotorih.

10. Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov stavbenik in graditelj Bog.

11. Ker je tudi Sara verovala, je dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo.

12. Zato se je tudi rodilo od enega, in še ostarelega, toliko potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez števila peska na morskem obrežju.

13. V veri so pomrli vsi tí. Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jo iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci.

14. Tisti pa, ki takó govorijo, priznavajo, da domovino iščejo.

15. Ko bi bili imeli v mislih tisto domovino, iz katere so prišli, bi bili imeli priložnost, da se vrnejo.

16. Tako pa hrepenijo po boljši, po nebeški. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil mesto.

17. Ker je preskušani Abraham veroval, je v dar prinesel Izaka. Edinca je daroval, čeprav je bil prejel obljube

18. in mu je bilo rečeno: »Po Izaku se bo imenovalo tvoje potomstvo.«

19. Mislil si je, da more Bog tudi od mrtvih obujati. Zato ga je kot podobo dobil nazaj.

20. Ker je Izak veroval, je blagoslovil Jakoba in Ézava tudi za prihodnost.

21. Ker je umirajoči Jakob veroval, je blagoslovil oba Jožefova sinova in molil naslonjen na vrh svoje palice.

22. Ker je Jožef veroval, je na smrtni postelji opozarjal na izhod Izraelovih sinov in dal naročila glede svojih kosti.

23. Ker so Mojzesovi starši verovali, so ga po rojstvu tri mesece skrivali, ker so videli, da je deček lep. Niso se bali kraljevega ukaza.

24. Ker je Mojzes veroval, je odklonil, ko je odrasel, da bi ga imenovali sina faraonove hčere.

25. Raje si je vzajemno z božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno grešno uživaštvo. Poniževanje

26. maziljenca je imel za večje bogastvo kakor zaklade Egipta. Gledal je namreč na povračilo.

27. Ker je veroval, je zapustil Egipt. Ni se ustrašil kraljeve jeze, temveč je vztrajal, kakor bi gledal Nevidnega.

28. Ker je veroval, je obhajal veliko noč in kropljenje s krvjo, da se pokončevalec ne bi dotaknil njihovih prvorojencev.

29. Ker so verovali, so šli skozi Rdeče morje kakor po suhem, Egipčane pa, ki so isto poskusili, so valovi pogoltnili.

30. Ker so verovali, se je zrušilo obzidje Jêrihe, potem ko so sedem dni hodili okoli njega.

31. Ker je hotníca Rahába verovala in v miru sprejela oglednike, ni bila pokončana hkrati z neverniki.

32. Kaj naj še rečem? Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o Gideónu, Baráku, Sámsonu, Jéfteju, Davidu, Sámuelu in prerokih.

33. Ti so zaradi vere premagovali kraljestva, uveljavljali pravico, prejeli obljube. Levom so gobce zvezali,

34. silo ognja so pogasili, ušli so ostremu meču, od bolezni so okrevali, postali so močni v boju in v beg so pognali tuje trume.

35. Žene so dobile svoje mrtve obujene, drugi so se raje dali mučiti, ker niso marali oprostitve, da bi dosegli boljše vstajenje.

36. Nekateri so izkusili zasmehovanje in bičanje, pa še verige in ječo.

37. Kamnali so jih, žagali, umirali so pobiti od meča, okrog so hodili v ovčjih kožuhih in kozjih kožah, trpeli so pomanjkanje, stiske in zatiranje.

38. Tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po samotah, po gorah, po brlogih in podzemeljskih jamah.

39. Čeprav so vsi ti prejeli zaradi vere priznanje, vendar niso dosegli izpolnitve obljube,

40. ker je Bog za nas poskrbel nekaj boljšega, da bi namreč ti ne dosegli popolnosti brez nas.