1. Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, pošilja razseljenim dvanajstim rodovom pozdrav.
2. V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje,
3. saj veste: kadar je vaša vera preskušana, poraja stanovitnost.
4. Stanovitnost pa naj v polnosti deluje v vas, da boste popolni in brez graje in ne boste v ničemer zaostajali.
5. Če pa komu izmed vas manjka modrosti, naj si jo izprosi od Boga in mu jo bo dal, saj jo rad dá vsakomur, ne da bi mu kaj očital.
6. Prosi pa naj jo v veri in nič naj ne omahuje; omahljivec je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter vzdiguje in premetava.
7. Tak človek naj ne pričakuje, da bo kaj prejel od Gospoda.
8. Razdvojen človek je nestanoviten na vseh svojih potih.
9. Reven brat naj se ponaša s svojim dostojanstvom,
10. bogat pa s tem, da je ponižan, ker ga bo konec kakor rože na travniku.
11. Sonce namreč vzide in njegova pripeka travo posuši. Roža v njej ovene in lepota njene zunanjosti izgine. Tako bo propadel tudi bogatin na svojih potih.
12. Blagor človeku, ki zdrži preskušnjo! Ko bo namreč preskušnjo prestal, bo prejel krono življenja, ki je obljubljena tistim, ki ga ljubijo.
13. Nihče naj v preskušnji ne govori: »Bog me skuša.« Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša.
14. Vsakega skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
15. Ko poželenje spočne, rodi greh, storjeni greh pa rodi smrt.
16. Ne varajte se, moji ljubi bratje!
17. Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.
18. Prostovoljno nas je priklical v življenje z besedo resnice, da bi bili tako rekoč prvina njegovega stvarstva.
19. Védite, moji ljubljeni bratje, vsak človek naj bo uren v poslušanju, zadržan v govorjenju, počasen v jezi,
20. kajti v jezi človek ne uresničuje božje pravičnosti.
21. Zato odpravite vso nečednost in legla hudobije ter sprejmite besedo, ki je bila v krotkosti vsajena v vas, ker ima moč, da reši vaše duše.
22. Ne bodite samo poslušalci besede, temveč se po njej ravnajte, da ne boste sami sebe varali.
23. Če namreč kdo besedo posluša in se ne ravna po njej, je podoben človeku, ki si ogleduje svoj obraz v zrcalu;
24. pogleda se, pa takoj pozabi, kakšen je bil.
25. Kdor pa se poglobi v popolno postavo svobode in ji ostaja zvest, ni pozabljiv poslušalec, temveč njen izvrševalec; tak bo srečen v svojem delu.
26. Če kdo misli, da je pobožen, pa ne brzda svojega jezika, sam sebe vara; pobožnost takega človeka je prazna.
27. Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je: oskrbovati sirote in vdove v njihovi stiski in se ohraniti neomadeževan od sveta.