8. To se pravi: za božje otroke ne veljajo otroci po mesu, marveč otroci po obljubi.
9. Obljuba se namreč glasi takole: »V tem času bom prišel in Sara bo dobila sina.«
10. To pa še ni vse: ampak tudi Rebéka, ki je zanosila z enim možem, z našim očetom Izakom.
11. Njena otroka se še nista rodila in še nista naredila nič dobrega ali slabega, ko ji je bilo rečeno, – da bi ostal božji načrt po izvolitvi, ker se ne opira na
12. dela, ampak nanj, ki kliče –: »Starejši bo služil mlajšemu,«
13. kakor je pisano: »Vzljubil sem Jakoba, Ézava pa zasovražil.«
14. Kaj bomo torej rekli? Je mar Bog krivičen? Nikakor ne!
15. Saj pravi Mojzesu: »Usmilil se bom, kogar se bom hotel, in milosrčen bom, s komer bom hotel.«
16. Torej ni odvisno od tistega, ki hoče, ampak od Boga, ki izkazuje usmiljenje.
17. Saj pravi Sveto pismo faraonu: »Prav zato sem ti dal nastopiti, da na tebi pokažem svojo moč in da se moje ime razglasi po vsej zemlji!«
18. Bog se torej usmili, kogar se hoče, in zakrkne, kogar hoče.
19. Vendar mi boš lahko rekel: »Zakaj torej še graja, če se nihče ne more upirati njegovi volji?«
20. O človek, kdo si vendar ti, da bi se prerekal z Bogom? Bo mar lončenina rekla tistemu, ki jo je naredil: »Zakaj si me naredil takšno?«
21. Mar lončar ne razpolaga z glino tako, da lahko iz iste mešanice naredi posodo, namenjeno izjemni rabi, kakor posodo, namenjeno vsakdanji rabi?
22. Bog pa, ki je hotel pokazati svojo jezo in razodeti svojo mogočnost, je z veliko potrpežljivostjo prenašal posode jeze, že pripravljene za pogubljenje.
23. S tem je pokazal bogastvo svoje slave posodam usmiljenja, vnaprej določenim za poveličanje,