17. Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni.
18. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; zakaj dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.
19. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem.
20. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni.
21. V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo.
22. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z božjo postavo,
23. v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega razuma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih.
24. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil tega telesa, ki je zapisano smrti?
25. Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z razumom služim božji postavi, z mesom pa postavi greha.