5. Kaj pa bomo rekli, če se ob naši krivičnosti še bolj pokaže božja pravičnost? Morda ne, da je Bog krivičen, ko nas udarja s svojo jezo? Govorim pač po človeško.
6. Nikakor ne! Kajti kako naj bi sicer Bog sodil svet?
7. Če pa sem s svojo lažjo pomagal, da božja resnica še bolj žari v božjo slavo, le kako me zadeva obsodba, češ da sem grešnik?
8. Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri. Obsodba takih je pravična.
9. Kaj torej? Smo mar mi na boljšem? Nikakor ne! Saj smo pravkar ugotovili, da so vsi, Judje in Grki, v oblasti greha,
10. kakor je pisano: »Ni pravičnega, niti enega ne,
11. ni razumnega, nikogar ni, ki bi iskal Boga.
12. Vsi so zablodili in se vsi skupaj izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega.
13. Njihovo grlo je odprt grob, s svojimi jeziki pletejo zvijače, pod njihovimi ustnicami je kačji strup,
14. usta so jim polna kletev in grenkobe.
15. Noge jim hitijo prelivat kri,
16. na njihovih poteh je uničenje in beda,
17. poti miru ne poznajo.
18. Ni strahu božjega pred njihovimi očmi.«
19. Vemo pa: karkoli govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da bi vsak jezik umolknil in bi se ves svet priznal krivega pred Bogom.