10. kakor je pisano: »Ni pravičnega, niti enega ne,
11. ni razumnega, nikogar ni, ki bi iskal Boga.
12. Vsi so zablodili in se vsi skupaj izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega.
13. Njihovo grlo je odprt grob, s svojimi jeziki pletejo zvijače, pod njihovimi ustnicami je kačji strup,
14. usta so jim polna kletev in grenkobe.
15. Noge jim hitijo prelivat kri,
16. na njihovih poteh je uničenje in beda,
17. poti miru ne poznajo.
18. Ni strahu božjega pred njihovimi očmi.«
19. Vemo pa: karkoli govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da bi vsak jezik umolknil in bi se ves svet priznal krivega pred Bogom.