12. On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.
13. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: ‘Usmiljenja hočem in ne daritve.’ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
14. Tedaj stopijo k njemu Janezovi učenci in ga vprašajo: »Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji učenci pa ne?«
15. Jezus jim odgovori: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Pridejo pa dnevi, ko jim bo ženin vzet in takrat se bodo postili.
16. Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še večja luknja.
17. Novega vina tudi ne vlivajo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa uničijo. Novo vino vlivajo v nove mehove in se oboje ohrani.«
18. Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki predstojnik shodnice. Poklonil se mu je do tal in rekel: »Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo oživela.«
19. Jezus je vstal, šel z njim in učenci so ga spremljali.
20. Tedaj se je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se dotaknila roba njegove obleke.
21. Mislila si je namreč: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.«
22. Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in rekel: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila zdrava od tiste ure.
23. Ko je Jezus prišel v predstojnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekel:
24. »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« Oni pa so se mu posmehovali.
25. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel je deklico za roko in je vstala.
26. Glas o tem pa je šel po vsem tistem kraju.
27. Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Davidov sin, usmili se naju!«
28. Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus ju vpraša: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Dà, Gospod,« mu odvrneta.
29. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!«