9. Tudi na zemlji nikogar ne imenujte ‘oče’, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.
10. Tudi se ne dajte imenovati ‘vodniki’, kajti eden je vaš Vodnik, Kristus.
11. Največji med vami bodi vaš strežnik.
12. Kdor se bo poviševal, bo ponižan; in kdor se bo poniževal, bo povišan.
13. A gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Sami ne greste noter, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne pustite.
14. [Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Vdovam požirate hiše, medtem ko hinavsko opravljate dolge molitve; zaradi tega boste strože sojeni.]
15. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Prepotujete morje in kopno, da enega samega pridobite za svojo vero; in ko se to zgodi, ga naredite za sina pekla, dvakrat hujšega od sebe.
16. Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ‘Če kdo priseže pri templju, ga prisega ne veže; če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga veže.’
17. Nespametni in zaslepljeni! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje?
18. Pravite tudi: ‘Če kdo priseže pri oltarju, ga prisega ne veže, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga veže.’
19. Zaslepljenci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje?
20. Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem.
21. Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tem, ki v njem prebiva.
22. Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.
23. Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Desetino dajete od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je pomembnejše v postavi: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti, onega pa ne opustiti.