2. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu.
3. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti.
4. Znova je poslal druge služabnike z naročilom: ‘Recite povabljenim: Glejte, obed sem vam pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!’
5. Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po kupčiji;
6. ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili.
7. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
8. Nato je rekel služabnikom: ‘Svatba je pripravljena, toda povabljeni jè niso bili vredni.
9. Pojdite torej na križišča in kogarkoli tam najdete, ga povabite na svatbo.’
10. Služabniki so odšli na ceste in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.
11. Ko je kralj prišel goste pogledat, je opazil tam človeka, ki ni imel svatovske obleke.
12. Reče mu: ‘Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovske obleke?’ Ta pa je molčal.
13. Tedaj je kralj ukazal strežnikom: ‘Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.’
14. Veliko je namreč poklicanih, toda malo izvoljenih.«
15. Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.
16. K njemu pošljejo svoje somišljenike skupaj s heródovci in ti ga vprašajo: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in res učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in se ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš na osebo.
17. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju davek ali ne?«
18. Jezus je spoznal njihovo zvitost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci?
19. Pokažite mi davčni denar!« Dali so mu denar.
20. Nato jih vpraša: »Čigava je ta podoba in napis?«
21. Odgovorijo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«