13. Tedaj je kralj ukazal strežnikom: ‘Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.’
14. Veliko je namreč poklicanih, toda malo izvoljenih.«
15. Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.
16. K njemu pošljejo svoje somišljenike skupaj s heródovci in ti ga vprašajo: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in res učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in se ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš na osebo.
17. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju davek ali ne?«
18. Jezus je spoznal njihovo zvitost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci?
19. Pokažite mi davčni denar!« Dali so mu denar.
20. Nato jih vpraša: »Čigava je ta podoba in napis?«
21. Odgovorijo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
22. Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.
23. Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in so ga vprašali:
24. »Učitelj, Mojzes je rekel: ‘Če kdo umrje brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi potomstvo svojemu bratu.’
25. Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel otrok, je zapustil ženo svojemu bratu;
26. tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega.
27. Za vsemi je nazadnje umrla tudi žena.
28. Čigava bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli za ženo.«