17. Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajstere učence na sámo in jim med potjo rekel:
18. »Poslušajte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt
19. in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo vstal.«
20. Tedaj je stopila k njemu mati Zebedéjevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila.
21. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Odvrnila je: »Reci, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«
22. Jezus je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram piti jaz?« Rekla sta mu: »Moreva.«
23. Reče jima: »Moj kelih bosta pač pila; dajati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.«
24. Ko je drugih deset to slišalo, so bili nejevoljni nad bratoma.
25. Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad svojimi narodi in da jim velikaši dajejo čutiti oblast.
26. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik;
27. in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vaš služabnik!
28. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
29. Ko so odhajali iz Jêrihe, se mu je pridružila velika množica.
30. Kraj pota sta sedela dva slepa. Ko sta slišala, da Jezus prihaja mimo, sta zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!«