23. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki.
24. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov.
25. Ker ni imel s čim povrniti, je ukazal njegov gospodar prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg.
26. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ‘Potrpi z menoj in vse ti povrnem.’
27. Gospodarju se je služabnik zasmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.
28. Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih tovarišev, ki mu je bil dolžan sto denarjev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ‘Vrni, kar si dolžan!’
29. Ta je padel predenj in ga prosil: ‘Potrpi z menoj in ti povrnem.’
30. Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.
31. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo žalostni in šli vse podrobno povedat svojemu gospodarju, kaj se je primerilo.
32. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ‘Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil.
33. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega tovariša, kakor sem se jaz tebe usmilil?’
34. In razjezil se je njegov gospodar, ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.
35. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«