3. Odgovoril jim je: »Zakaj pa vi prestopate božjo zapoved zavoljo svojega izročila?
4. Bog je namreč zapovedal: ‘Spoštuj očeta in mater’ in ‘Kdor preklinja očeta ali mater, naj umrje!’
5. Vi pa pravite: ‘Kdor reče očetu ali materi: Kar vam jaz dolgujem, sem namenil za dar templju,
6. mu ni treba več spoštovati svojega očeta.’ Tako ste razvrednotili božjo besedo zavoljo svojega izročila.
7. Hinavci! Dobro je prerokoval o vas Izaija:
8. ‘To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.
9. Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.’«
10. Takrat je poklical k sebi množico in rekel: »Poslušajte in umejte!
11. Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to ga omadežuje.«
12. Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?«
13. Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.
14. Pustite jih! Slepi so in slepe vodijo. Če pa slepi vodi slepega, oba padeta v jamo.«
15. K temu se je oglasil Peter in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.«
16. Rekel je: »Kaj tudi vi še vedno ne umevate?
17. Ali ne razumete, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se izloča v blato?
18. Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka.
19. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.
20. To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.«
21. Jezus je zapustil tisti kraj in se umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino.
22. Iz tistih krajev je prišla kanaánska žena in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.«