11. Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to ga omadežuje.«
12. Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?«
13. Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.
14. Pustite jih! Slepi so in slepe vodijo. Če pa slepi vodi slepega, oba padeta v jamo.«
15. K temu se je oglasil Peter in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.«
16. Rekel je: »Kaj tudi vi še vedno ne umevate?
17. Ali ne razumete, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se izloča v blato?
18. Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka.
19. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.
20. To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.«
21. Jezus je zapustil tisti kraj in se umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino.
22. Iz tistih krajev je prišla kanaánska žena in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.«
23. Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!«
24. Odgovoril je: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
25. Pririnila se je do njega, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!«
26. Povzel je besedo in rekel: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«