30. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob žetvi pa porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite v mojo žitnico.’«
31. Še drugo priliko jim je navedel: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi.
32. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor druga povrtnina in postane drevo, tako da ptice priletijo izpod neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33. Spet drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
34. Vse to je Jezus govoril množicam v prilikah. Govoril jim je sploh samo v prilikah,
35. da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, oznanjal bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«
36. Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Pristopili so njegovi učenci in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.«
37. Odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov.
38. Njiva je svet. Dobro seme so imetniki kraljestva, ljuljka pa povzročitelji zla.
39. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je dovršitev sveta, žanjci pa so angeli.