1. Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel kraj jezera.
2. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je moral stopiti v čoln. Usedel se je, vsa množica pa je stala na obrežju.
3. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejavec je šel sejat.
4. Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj pota. Priletele so ptice in ga pozobale.
5. Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
6. Ko pa je sonce vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7. Drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo.
8. Drugo je padlo na dobro zemljo in dajalo sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
9. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
10. Tedaj so pristopili učenci in ga vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«
11. Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.
12. Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.
13. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.