6. Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker se jih je polotila groza.
7. Naredil se je oblak in jih obdal s senco. Iz oblaka se je zaslišal glas: »To je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga!«
8. Ko so se naglo ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega ob sebi.
9. Medtem, ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne razlagajo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.
10. To besedo so ohranili zase in se med seboj menili, kaj pomeni vstati od mrtvih.
11. Tedaj so ga vprašali: »Zakaj pravijo pismouki, da mora prej priti Elíja?«
12. Rekel jim je: »Elíja bo res prišel in bo vse prenovil, toda zakaj je potem pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?
13. Sicer vam pa povem: Elíja je že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«
14. Ko so se vrnili k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so se prepirali z njimi.
15. Takoj, ko so ljudje Jezusa opazili, so ostrmeli, odhiteli so k njemu in ga pozdravljali.
16. Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?«
17. Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh.